Refleksija romana Uspavanka (Mladinska knjiga, 2019) “Dojenček je mrtev. Nekaj sekund, pa je bilo vsega konec. Zdravnik je zatrdil, da ni trpel. Izmaličeno telesce, obkroženo z igračkami, so položili v sivo vrečo in nad njim zapeli zadrgo. Punčka je bila, ko so prišli reševalci, še živa. Borila se je kot divja zver. Našli so sledi boja, delce kože za njenimi mehkimi nohti. V reševalnem vozilu, ki jo je peljalo v bolnišnico, je bila nemirna,…
Beri dalje
