Globalizacija, tehnološke spremembe in napredek v hitrosti prenašanja informacij ter komunikaciji so privedli do pomembnih sprememb v zaposlitvenih strukturah in veščinah, ki jih posamezno delovno mesto zahteva. Slednje so strateškega pomena za rast, inovacije in socialno kohezijo. Kompleksnost zahtev za delovna mesta se je povečala v vseh sektorjih in poklicih, prav tako opažamo povpraševanje po določenih veščinah za nekvalificirana delovna mesta. Poleg tega le-ta dandanes vključujejo vedno manj rutinskih nalog. Napovedi za evropski trg delovne sile predvidevajo, da bo v prihodnosti največje povpraševanje po zaposlitvah, za katere je zahtevana visoka stopnja kvalificiranosti, in sicer predvsem v sektorjih, v katerih dominirajo moški, tj. znanost, tehnologija, strojništvo in matematika.  

Številčnost že obstoječih sprememb na trgu delovne sile se je še povečalo z nedavno gospodarsko krizo. Izobraževanje in vlaganje v veščine sta postala temelja strategije Evropske unije za premostitev krize in povečanje rasti ter števila prostih delovnih mest. do leta 2025 naj bi 49 % vseh novih delovnih mest zahtevalo visoko kvalificirano delovno silo, 40 % srednje kvalificirano in zgolj 11 % delovnih mest bo takšnih, da zanje ne bo potrebnega posebnega znanja (Evropska komisija, 2016). Trenutno ima 23 % populacije, stare med 20 in 64 let, nizko stopnjo izobrazbe (osnovnošolsko ali srednjo poklicno izobrazbo). Nižje kvalificirana delovna sila ima manj zaposlitvenih možnosti, prav tako je bolj izpostavljena prekarnemu delu, zanjo pa tudi obstaja dvakrat večja verjetnost, da bo izpostavljena trajni brezposelnosti. V letu 2014 je bilo ženskih predstavnic nizko kvalificirane delovne sile zaposlenih zgolj 43 %, od tega je bilo 37 % zaposlenih na prekarnih delovnih mestih – kar je približno 25 % več kot pri moških. 17 % žensk z nižjo izobrazbo še nikoli ni bilo zaposlenih. Tovrstne omejitve pri zaposlovanju in kariernih možnostih se odražajo v omejeni ekonomski neodvisnosti in revščini skozi različna obdobja življenja, še posebej v pozni starosti. Skoraj polovica zaposlenih žensk in moških, ki so pred pragom revščine, je namreč nižje izobraženih (EIGE 2016).  

Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) je zato izvedel raziskavo z naslovom Spol, veščine in prekarno delo (GenderSkills and Precariuos Work), v kateri je ugotovil, da dimenzija spola še posebej osvetli razlike med ženskami in moškimi z nižjo stopnjo izobrazbe ter kvalifikacijami pri zaposlovanju, njihovo situacijo na trgu delovne sile in dostopu do usposabljanj, namenjenih napredovanju na posameznih delovnih mestih. Intersekcijska perspektiva razkriva mnoge izkušnje nizko kvalificiranih ljudi v prekarnih zaposlitvah in dejavnike, ki še slabijo položaj posameznih ranljivih skupin. EIGE ugotavlja, da je nizko kvalificirana delovna sila bolj izpostavljena prekarnemu delu, kar pomeni nižje plačilo, nezadostno število delovnih ur in pa nezadostna socialna varnost ter varnost pred izgubo službe. Nasploh so v prekarnih zaposlitvah v večji meri udeležene ženske, ne glede na njihovo izobrazbo.  

Nedavni predlogi za prestrukturiranje evropskega stebra socialnih pravic težijo k izboljšanju delovnih in bivanjskih pogojev za državljane Evropske unije. Poudarja se potreba po izenačenem dostopu do kvalitetne in inkluzivne izobrazbe, usposabljanja in življenjskega učenja. Priučitev veščin lahko odklepa še neodkrite potenciale Evropske unije, še posebej pri aktivnem vključevanju žensk na trg delovne sile.  

Do celotne raziskave v angleškem jeziku je mogoče dostopati na tej povezavi.


Povzeto po: EIGE Europa