Povečevanje dostopnosti do interneta, hipno širjenje mobilnih informacij in široka uporaba družbenih omrežij je hkrati pripeljala do pandemičnega poseganja po spletnem nasilju nad ženskami in dekleti, ki pa lahko med drugim rezultira tudi v hujšim ekonomskih in družbenih posledicah.

Spletno ali kibernetsko nasilje nad ženskami in dekleti je spolno nasilje, ki se vrši preko sredstev za elektronsko komunikacijo in internet. Kljub temu, da lahko prizadene tako ženske kakor tudi moške, ženske in dekleta večkrat izkušajo bolj travmatične oblike spletnega nasilja, kot so na primer spletno zasledovanje, maščevanje z objavo pornografskih posnetkov, sovražni govor in nadlegovanje, grožnje s posilstvom, smrtne grožnje in drugo. Spletno nasilje torej ni fenomen, ki bi bil ločen od siceršnjega nasilja v realnem svetu, saj so njegove karakteristike skorajda enake.

Raziskava Evropskega inštituta za enakost spolov je pokazala, da se s spletnim nasiljem tekom življenja sreča vsaka tretja ženska. Dostop do interneta je postal nujnost za ekonomsko preskrbljenost, zaradi česar je vedno pogosteje obravnavan kot temeljna človekova pravica. Zaradi tega je ključnega pomena, da digitalni javni prostor postane varen za vse njegove uporabnike, vključno z ženskami in dekleti. Z namenom boljšega razumevanja narave in prisotnosti spletnega nasilja med ženskami in dekleti, je Evropski inštitut za enakost spolov nedavno opravil raziskavo.

Nekatere pomembnejše ugotovitve so bile naslednje:

  • spletno nasilje mora biti prepoznano in obravnavano kot oblika nasilja nad ženskami in dekleti;
  • Evropska unija mora težiti k poenotenim opredelitvam oblik spletnega nasilja nad ženskami in dekleti in inkorporaciji slednjih v pravni red Evropske unije;
  • nobeni ukrepi namenjeni reševanju te problematike pa žensk in deklet ne smejo prikrajšati za širši javni prostor, ki ga pridobijo z internetno povezavo;
  • v odzive politike na kibernetski kriminal bi bilo treba vključiti usposabljanje o vidiku spolov pri spletnem nasilju nad ženskami in dekleti;
  • potrebne so kampanje za osveščanje žensk in deklet o spletnem nasilju nad njimi, njihovih zakonitih pravicah in razpoložljivih storitvah pomoči;
  • treba je razviti preventivne ukrepe, ki vključujejo sektor IKT, vključno s sprejetjem samoregulativnih standardov, da se preprečijo škodljivi spolni stereotipi in širitev ponižujočih podob žensk ali slikovnega gradiva, ki povezuje spolnost z nasiljem.

Več o spletnem nasilju nad ženskami in dekleti si lahko preberete v raziskavi Evropskega inštituta za enakost spolov, ki je na naslednji povezavi dostopna tudi v slovenskem jeziku: klik!.


Povzeto po: EIGE Europa