Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) je objavil indeks enakosti spolov za leto 2017, v katerem ocenjuje, da se EU na tem področju premika naprej, vendar s polžjo hitrostjo – evropsko povprečje je le za 4 točke višje kot je bilo 10 let nazaj (dosegamo 66,2 od 100 možnih točk).

Kaj nam pove evropska statistika?

Najvišje uvrščena država je Švedska s 82,6 točkami, Grčija pa se je premaknila na dno s 50 točkami. Največji napredek na področju enakosti spolov je naredila Italija, ki je pridobila kar 12,9 točk in se uvrstila na 14. mesto med evropskimi državami.

Največ napredka so države EU dosegle na področju odločanja, posebej v zasebnem sektorju. Vendar pa je, navkljub preskoku za kar 10 točk, to področje še vedno najslabše ocenjeno področje enakosti spolov – po velikem skoku je še vedno ocenjeno le z 48,5 točkami. Ta rezultat v veliki meri odraža neenakomerno zastopanost žensk in moških v politiki ter zaznamuje demokratični deficit v upravljanju EU.

 

Povezana slika

 

Indeks letos predstavlja bolj celovito sliko različnih področij enakosti spolov – poleg področij političnega in gospodarskega odločanja predstavi tudi kdo odloča na področju medijev, raziskav in športa. V medijskem okolju je očitno več žensk (dve tretjini vseh diplomantov in diplomantk), a le malo se jih znajde na vodilnih položajih. V medijih so odločevalci večinoma moški – ženske predstavljajo 22 odstotkov vodij odborov javnih radiotelevizijskih postaj v EU. Na področju znanosti in raziskovanja, ženske predstavljajo manj kot tretjino (27 odstotkov) vodij organizacij, ki financirajo raziskave. Razmere so najslabše na področju športa, kjer ženske zasedajo le 14 odstotkov najvišjih položajev v športnih zvezah po vseh EU.

Ko pride do neformalnega dela in izrabe prostega časa, se je napredek zmanjšal v 12 državah – le vsaj tretji moški se vsak dan ukvarja s kuhanjem in gospodinjstvom, v primerjavi z 79 odstotki žensk. Moški imajo še vedno več časa za športne, kulturne in prostočasne dejavnosti.

Indeks pa prvič upošteva tudi vrzeli med različnimi skupinami žensk in moških. Glede na starost, izobrazbo, državo rojstva, invalidnost in vrsto družine je lahko njihovo življenje povsem drugačno od preostalega prebivalstva. Na primer, ljudje z migrantskim ozadjem so dvakrat bolj ogroženi glede zapadanja v revščino, kot ženske in moški, rojeni v EU.

»Naprej se premikamo s hitrostjo polža. Še vedno smo daleč od doseganja enakopravne in enake družbe in vse države v Evropski uniji imajo še veliko prostora za izboljšanje. Na nekaterih območjih so vrzeli med spoloma še večje kot pred desetimi leti. Indeks enakosti spolov jasno kaže ali vladne politike ustrezajo potrebam tako žensk kot moških, ali učinkujejo ali pač ne,« je povedala direktorica Inštituta.

Situacija v Sloveniji se izboljšuje na več področjih

Slovenija je na indeksu pridobila 68,4 točke, najvišje rezultate smo dosegli na področju zdravja (87,4 točke). Zaskrbljujoči so slovenski rezultati na področju nasilja nad ženskami: delež žensk, ki so izkusile fizično in/ali spolno nasilje od 15 leta znaša 22,1 odstotek, delež žensk, ki so zaradi takšnega nasilja doživele zdravstvene posledice pa 63,6 odstotka. Delež žensk, ki so v zadnjih 12 mesecih izkusile fizično in/ali spolno nasilje in niso tega povedale nikomur pa je 8,4 odstoten. Dodatni kazalci kažejo, da je več psihološkega nasilja (34 odstotkov) in spolnega nadlegovanja (44 odstotkov), zasledovanje pa je doživelo 14 odstotkov žensk. Slovenija je dosegla 71,8 točk na področju enakosti spolov v zaposlovanju, 72,9 točk na področju enakovrednega izkoristka prostega časa, in 55 točk na področju izobraževanja (druga najslabše ocenjena kategorija za Slovenijo). Slovenija je v skladu z evropsko rastjo dosegla tudi napredek v kategoriji odločanja/moči, kjer je v primerjavi z letom 2012 v letu 2015 dosegla 10,1 točko več, predvsem na račun večjega deleža ministric, poslank in pa lokalnih svetnic.


Povzeto po: EIGE Europa