Strokovni svet za enakost spolov ocenjuje, da nov predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo predstavlja tveganje za poslabšanje položaja žensk v družbi. Dolgotrajna oskrba so storitve, ki jih potrebujejo ljudje s zmanjšano stopnjo telesnih ali kognitivnih sposobnosti in so zato na dolgi rok odvisni od pomoči pri izvajanju dnevnih opravil – gre večinoma za starejše državljane ali pa druge osebe, odvisne od pomoči glede osnovnih in podpornih opravil.

Predlog zakona uvaja sistem dolgotrajne oskrbe, ki se bo izvajala v obliki neformalne oskrbe na domu ali pa formalne oskrbe na domu oz. v instituciji. Pri tem naj bi nova ureditev omogočala prednostno izvajanje oskrbe v domačem okolju – zgleduje se po modelih, za katere je značilno, da je skrb za ostarele in druge pomoči potrebne osebe predvsem odgovornost družine, zato se tudi oskrba izvaja v okviru družine. Takšni modeli so značilni za Avstrijo in Nemčijo. Pri tem pa se torej ne zgleduje po modelih, kjer je oskrba odgovornost lokalne skupnosti in države in jo izvajajo javne in zasebne institucije (takšni modeli so značilni za Švedsko, Dansko in Nizozemsko).

Ob vsem tem Svet opozarja, da je Slovenija zelo napredna na mnogih področjih enakosti spolov, pomembna izziva pa sta prav delitev neformalnega dela (torej v skrbstvenih in gospodinjskih obveznostih) in pa segregacija zaradi spola na trgu dela, kjer ženske prevladujejo v slabše plačanih in vrednotenih skrbstvenih poklicih. Tako je pomembno, da se zakonodajalci zavedajo, da modeli oskrbe, ki temeljijo na neformalni oskrbi v družini, utrjujejo tradicionalne spolne vloge – ženske so bistveno bolj obremenjene s skrbjo za pomoči potrebne starejše in druge družinske člane/članice, kar prinaša tudi mnoge druge posledice.

Svet zato poudarja, da mora sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji temeljiti na formalni oskrbi, zagotovljeni preko dostopnih, pluralnih, javnih sredstev, neformalna oskrba v okviru družine pa naj to zgolj dopolnjuje, v smislu emocionalne, socialne in koordinacijske vloge družine. V skandinavskih državah je stopnja enakosti med spoloma na najvišji ravni na svetu, zato bi bilo bolje, da bi se Slovenija zgledovala po njihovem modelu formalne oskrbe. Le ta bo ustrezno vrednotil oskrbovalsko delo, prispeval k ustvarjanju kakovostnih in trajnostnih delovnih mest in zmanjšal tveganja za sivo ekonomijo ter prekarnost skrbstvenih poklicev, v katerih prevladujejo ženske.


Povzeto po: MDDSZEM