Pričujoče besedilo začenjam s kratko otroško zgodbo, ki sem jo pred kratkim slišal ob večerji. To je zgodba o dveh prijateljih, lisici in žerjavu (ptici, draga bralka in bralec, ne stroju), ki sta se prav tako dobila za skupno večerjo. Prvo je v goste lisica povabila žerjava. Odločila se je postreči juho in to v ploskih krožnikih. Sama je bila pač vajena jesti iz takih, saj je z njih jedla z jezikom – žerjav na drugi strani, s svojim dolgim kljunom, je ta večer ostal lačen, prav nič juhe mu ni uspelo ujeti. Sledila je večerja pri žerjavu. Prav tako se je odločil postreči juho, le da jo je on bil vajen jesti iz podolgovatih vrčev, pri čemer je uporabljal svoj kljun. A tu je lisica ostala lačna, saj s svojim kratkim gobcem ni uspela doseči juhe.

 

Zgodba analogno predstavlja širšo problematiko v vsakodnevnih debatah o spolu, kjer se enakost pogosto zamenjuje z istostjo, kar je seveda povsem s trte izvito. Vtem osvetljuje širši simptom ‘šankarskih’ debat, koder se sicer zelo hitro preverljive predpostavke vzete kot samoumevne, bodisi, ker so zakoreninjene v družbeno in kulturno pogojenem kontekstu ali, ker so tako ponotranjen del naših identitet, da že skoraj mejijo na verovanja. Močan vpliv na naša mišljenja in čutenja je pomembna lastnost spolnosti, ki jo nadalje ohranja še njegova prepletenost v družbi in družbenih vlogah. Pomemben prvi korak k širšem razumevanju bi bil že kratek pregled diskurza, tako zgodovinskega kot tematskega, in temu zato namenjam sledeče besedilo. Poudarjam, da tu omenjeno ni zaključena celota, pravzaprav še zdaleč ne, zamejeno je namreč najprvo v disciplini družbenega razvoja in nato še zgolj na tiste tematike, ki jih strokovna literatura pogosteje omenja. Vtem je kritično prepoznati, da je spolnost večdimenzionalna, vpliva na mavričen spekter človeškega delovanja in mišljenja, je tudi v sebi presekana z raznimi faktorji (kot so leta, rasa, izobrazba, družbeni sloj itd.) – skratka, da je to kompleksna tematika, ki mi je v kratkem nikakor nebi uspelo povsem zaobjeti. Na koncu zato dodajam vire, od koder črpam sledeče in ki bodo zainteresirani bralki in bralcu nudile priložnost poglobljenega vpogleda – te, enako kot kritično distanco do tu zapisanega, toplo priporočam.

Najprej se bom lotil kronološkega pregleda paradigem (ali rečeno drugače, strategij) spolnosti v ‘usmerjenem’ (in ne organskem) družbenem razvoju, nato pa še v moji stroki najpogostejših sklopov tematik.

 

WID, WAD, GAD – WTF?

Dolgo časa so bile razvojne politike, kot tudi mnoge druge, slepe na problematike spolnosti – šele v 60. letih preteklega stoletja postanejo bolj prominentne in dobijo večjo javno ter strokovno pozornost. Začetni sklop teh debat in direktiv se imenuje Ženske v razvoju (‘Women in Development,’ okrajšano na WID), s ciljem vzpostaviti večjo vidljivost položaja žensk. A to je bilo premalo, zoperstavila se je namreč širša problematika spolne neenakosti in dinamike moči, kot ene izmed glavnih razlogov zanjo. Štafeta se zato preda naslednjemu večjemu sklopu pod imenom Ženske in razvoj (‘Women and Development’ ali WAD), ki se osredotoči tudi na povezavo med ženskami in družbenim razvojem, torej ne le na njihov položaj znotraj razvoja, ampak tudi na njihovo udejstvovanje v razvoju. Na žalost zopet brez poudarka na globje ležeče razloge – sledi mu zato sklop Spolnost in razvoj (‘Gender and Development’ ali GAD). Z večjo navzočnostjo feministične kritike in akademskih del zunaj globalnega severa se GAD s problematiko spolne neenakosti in predvsem s podtalnimi razlogi zanjo ukvarja vse do danes.

Skozi desetletja je to doprineslo do ratifikacije nekaj pomembnih mednarodnih sporazumov. Naj omenim tiste z največ globalne podpore: najprvo gre omeniti konvencijo OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije zoper žensk (CEDAW), kot ene redkih, ki vključujejo tudi pravnomočne elemente. Nadalje je to Pekinška akcijska platforma, ki je nastala v sklopu četrte konference OZN o ženskah in prevzela pomembno mesto v gibanjih za pravice žensk. V njej se je prvič izpostavilo presečišče tematik spola, recimo, v vojnih območjih, izobrazbi, revščini itd. Ob prelomu tisočletja je spolna enakost postala eden izmed Milenijskih razvojnih ciljev (MDG), ki so v petnajstih letih doprinesli do (skromnega) napredka v izobrazbi, umrljivosti žensk zaradi nosečnosti ali poroda, podhranjenosti otrok ter zaposlovanju in politični reprezentativnosti. Ob koncu obdobja MDG v letu 2015 se je za prihodnost terjala večja prepoznava problematike spolnosti na presečišču drugih tematik, kar se je do neke mere uresničilo v trenutno trajajočih Trajnostnih razvojnih ciljih (SDG). Tudi tokrat je sicer spolna enakost in opolnomočenje žensk eden izmed ciljev, a hkrati se prepoznava njegov vpliv na preostale.

 

O čem govorimo, ko govorimo o spolnosti

Vseskozi zgoraj začrtan zgodovinski pregled se je v debatah o spolnosti odpiralo vedno več in več različnih tem – temu namenjam zadnji del besedila. Ponavljam, da to niso vse, a vendarle tiste, ki se najpogosteje odpirajo na temo spolnosti v razvoju, torej do neke mere ključne.

Prva zmed teh se dotika odnosov med spoloma in spolne identiteta. Koncept spolne identitete vključuje konstrukcijo hierarhije privilegijev, v tem spektru pa prihaja do opozicije med moško identiteto in žensko. Spolna identiteta je seveda družbeni konstrukt in ne biološka determiniranost, vtem pa vpliva tudi na odnose med spoloma ter spolno delitev dela. Moški in ženske v družbi prevzemajo različne vloge, ki se ločujejo na dve stereotipni sferi: reproduktivno, nevidno, neplačano, navadno omejeno na gospodinjstvo (žensko) in njej nasprotno, produktivno, moško. Delež razlage v delitvi dela prevzema tudi biološkost (rojevanje), a večina je kulturno pogojena.

Naslednji pomemben sklop obravnava praktične in strateške potrebe. Praktične potrebe žensk so družbeno sprejemljivejše in so navadno identificirane v navezavi z gospodinjstvom – dostop do izobrazbe, zdravstvena nega, voda in sanitarno-higienske potrebe. Strateške, na drugi strani, pa so tiste, ki zagotavljajo enakost žensk v družbi, so kontekstualne in se spreminjajo iz družbe v družbo (npr. enakost v plačah, kontrola nad telesi, lastniške pravice).

Seveda bi bilo napak misliti, da se vprašanja spolnosti tičejo le žensk, zato je pomembna debata tudi o moškosti in moški identiteti. Predvsem gre tu za metode in projekte, ki vzpodbujajo bolj pozitivne poglede na moškost in vtem razkrivajo dinamike moči med moškimi in ženskami.

Nadalje je centralna topika tudi spolno nasilje, ki se tiče večinoma (mlajših) žensk pa tudi (mlajših) moških. Spolno nasilje ima velik vpliv na družbeno, ekonomsko in politično sfero. Podtalni razlogi zanj segajo od verskih zakonom, pomanjkanja pravnih reform do družbenih sankcij itd.

Zadnja izmed poglavitnih tem pa je opolnomočenje, ki je teoretsko ukoreninjena v konceptu moči. Potrebno je izpostaviti, da opolnomočenje ni rezultat, ampak proces, za katerega se je potrebno boriti, ga varovati in mu zagotavljati trajnost. Nekateri radikalni pisci moč delijo na tri segmente: moč do, moč nad in notranja moč, kar osvetljuje tudi temo opolnomočenja. Moč do se pogosto pojavlja v situacijah sodelovanja in konfliktov (recimo, znotraj gospodinjstva), kjer je pomembno vprašanje, kdo ima prednost ali večjo korist. Moč nad se poleg rezultatov dinamike moči tiče tudi zakritih agend za le-to. V mnogih primerih namreč prihaja do t.i. institucionalizacije spolnih vlog (ženska dolžnost je biti gospodinja, mama, itd.) – na tej stopnji praktično meji na verovanje in s seboj prinaša normativna vrednotenja (ženska, ki ne rojeva, je slaba ženska, recimo). Tu prihaja do stika s t.i. notranjo močjo, ki označuje zavestne percepcije. Prepričanja, da so ženske vloge posledica nesreče ali usode in ne človeškega umisleka otežujejo artikuliranje vizij in trajnosti opolnomočenja v spektru notranje moči.

 

Zaključek in literatura

V zaključku povzemam, da je zgornje besedilo najprvo vzpostavilo pregled nad zgodovinskim razvojem strategij za ženske v družbenem razvoju, torej poglavitneje sklopov, kot so WID, WAD in GAD. Le-ti so doprinesli do nekaj ključnih mednarodnih sporazumov na tematiki spolne enakosti. Na koncu sem nakazal še nekaj poglavitnih debat o spolnosti, od odnosov med spoloma, spolne identitete in spolne delitve dela do praktičnih in strateških potreb, moške identitete, spolnega nasilja in nenazadnje opolnomočenja. V morebitno dodatno branje spodaj dodajam še nekaj literature.

 

Avtor prispevka je naš kolumnist Nick Vovk.


Baden, S. in Goetz A. (1997). Who Needs [Sex] When You Can Have [Gender]? Conflicting Discourses on Gender at Beijing. Feminist Review, 56(1); 3-25.
Friedman, A. (2006). Unintended Consequences of the Feminist Sex/Gender Distinction. Genders, 43; 334-54.
Kabeer, N. (1994). Reversed Realities: Gender Hierarchies in Development Thought. London: Verso.
Lukes, S. (1974). Power: A Radical View. London: Macmillian.
Moser, C. (1993). Gender Planning and Development: Theory, Practice and Training. London: Routledge.
Solotaroff, J. L. in Pande, R. P. (2014). Violence Against Women and Girls: Lessons from South Asia. Washington, D.C.: The International Bank for Reconstruction and Development / The World Bank. Dosegljivo na https://goo.gl/cbqv6j.
Tanwir, M. in Tayyab, S. (2013). The Rural Woman’s Constraints to Participation in Rural Organizations. Journal of International Women’s Studies, 14(3); 210-29.
Visvanathan N. (ur.). (1997). Women, Gender and Development Reader. London: Zed Books.