Inštitut za proučevanje enakosti spolov in študentsko društvo za mednarodne odnose Globallis sta ob svetovnem dnevu žensk, 8. marca 2018, organizirala sklop dogodkov z naslovom Neenakost v svetu enakopravnosti, ki je naslavljal izzive enakosti spolov v svetu, v katerem naj bi bila zakonodajna ureditev tega področja skorajda nesporna, vendar pa se kljub temu še zmeraj dnevno, tako pri ženskah kot tudi pri moških, soočamo s spolnimi stereotipi in njihovo reprodukcijo v družbi. Sklop dogodkov sta sestavljala dva dela – družbeni laboratorij in interaktivni panel oblike fish-bowl.

 

 

V družbenem laboratoriju smo se posvetili neenakosti spolov na ravni percepcij posameznika na zelo inovativen način – skozi ponovitev znanega družbenega eksperimenta Univerze Harvard. Eksperiment je vodila in nadzorovala prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, vodilna slovenska strokovnjakinja na področju študij spola.

 

Delo je potekalo v dveh skupinah, vsi sodelujoči pa so morali oceniti isti novinarski tekst oz. mnenjsko kolumno. Ena skupina je ocenjevala tekst, katerega avtorica naj bi bila ženska in je bil zatorej zapisan v ženski obliki (recimo ji Skupina Ž), druga pa tekst, katerega avtor naj bi bil moški in je bil zapisan v moški obliki (recimo ji Skupina M). Obe skupini sta vsaka zase tekst tudi ocenjevali. Pri tem so se uporabljali različni kriteriji: relevantnost teme, informativnost, organiziranost in argumentacija članka, profesionalna drža, inovativnost in analitični prispevek ter skupna ocena članka.

 

 

Obstajajo večkrat ponovljeni eksperimenti, kjer ljudem različnih starosti, poklicev spola, rase, ponudimo identične članke, naloge, prijave projektov (identična berila) podpisana enkrat z ženskim in drugim z moškim imenom. Dosedanje raziskave kažejo, da so ljudje nepristranski, če ne vedo kdo je avtor besedila. Ko slednjega podpišemo, se praviloma izkaže, da so ženske ocenjene slabše. Podobne rezultate smo dobili tudi tekom naše delavnice:

 

Kriterij Skupina Ž Skupina M
Relevantnost teme 8 8
Informativnost članka 8 7
Organiziranost članka 7 9
Argumentacija članka 7 8
Tehnična pravilnost 6 8
Profesionalna drža 6 6
Inovativnost in analitični prispevek 5 5
Skupna ocena članka 7 8

 

Izkazalo se je, da je skupina, ki je ocenjevala tekst, napisan v ženski obliki (Skupina Ž), podala bolj strogo oceno. Imela je tudi veliko večje razpone med ocenami različnih članov skupine. Skupina M je imela manj debate, razpon ocen pa je bil ožji – sodelujoči v tej skupini so bili bolj soglasni glede podajanja ocen. Zaradi manjše skupine sodelujočih (18 udeležencev, po 9 na skupino), rezultati eksperimenta nimajo samostojne znanstvene vrednosti – bodo pa vsekakor nadgrajeni z rezultati ponovljenih eksperimentov.

 

Temu je sledil interaktivni panel oblike fish-bowl, na katerem so sodelovale:

 

  • Katja Cimermančič, video produkcija in vsebinski marketing Časnika Finance
  • Divna Brkić Hendrickx, direktorica Kliping d.o.o. in članica častnega razsodišča Združenja Manager
  • Jasna Murgel, poslanka v Državnem zboru RS in članica Kluba parlamentark
  • Danica Purg, direktorica in dekanja IEDC – Poslovne šole Bled in predsednica CEEMAN – Mednarodne ustanove za razvoj menedžmenta
  • Maja Voje, vodja marketinga pri podjetju OriginTrail

 

Panelistke so v prvem krogu razprave predstavile svojo karierno pot in organizacijo, v kateri delujejo skozi lečo enakosti spolov. V drugem krogu razprave je moderatorka odprla tematiko pozitivnega vpliva enakopravne zastopanosti obeh spolov tako v zasebnem kot javnem sektorju, tekom razprave pa so panelistke in gledalci skupaj odprli široko paleto področij, v katerih je neenakost med spoloma še vedno pereč problem ter razpravljali tudi o ustreznih rešitvah: od percepcije žensk ter moških v svojih strokah, ženskih kvot v zasebnem in javnem sektorju, ženskih in moških pravic do porodniškega dopusta, nasilja nad ženskami, do problematike vplivanja na javno sfero s strani medijev in pomembnosti ozaveščanja ter izobraževanja mladih na področju enakosti spolov. Tako gostje kot ciljna publika so se strinjali, da pluralnost in uravnotežena zastopanost spolov na delovnem mestu – ne glede na to, na kateri ravni in v katerem sektorju – pozitivno vpliva na uspešnost podjetij in njihov dobiček, na uspešnost izobraževalnih ustanov ter drugih, javnih organizacij in institucij, iz katerih so panelistke prihajale. Povečana prisotnost žensk v pretežno moških delovnih okoljih in obratno, pozitivno vpliva na določanje dnevne delovne agende, smer razvoja podjetja in dobro delovno vzdušje.

 

Kot posebej problematično je bilo izpostavljeno področje informacijsko-komunikacijske tehnologije, kjer je enakost spolov še zmeraj izredno težko zasledovati. Gre za segment družbe, kjer namreč obstaja izredno pomanjkanje v ženskem bazenu talentov, iz preprostega razloga – dekleta se za ta poklic ne odločajo, saj v veliki meri zaradi spolnih stereotipov k temu niso spodbujana. Po mnenju panelistke Maje Voje je tovrstno zagato mogoče rešiti s konkretnimi ukrepi, ki stremijo k opolnomočenju mladih žensk, spodbujanju interesa za sektor in ozaveščanju, predvsem pa s financiranjem prostočasnih aktivnosti v tej smeri, ki so namenjena mladim dekletom.

 

Tako panelistke kot občinstvo so izpostavili pomen izobraževanja na  področju enakosti spolov, ki se mora začeti že zelo zgodaj in lahko naslovi vse aspekte problematike, o katerih smo na razpravi govorili – deklice in dečke se namreč začne različno obravnavati že zelo zgodaj (pričakovanja in spolne vloge tekom odraščanja), kar posledično obema spoloma kasneje, v obdobju vstopanja na prvo delovno mesto, pripisuje določene norme obnašanja, izpostavljeno je bilo npr. šibko pogajanje za primerno plačilo in skromnost pri presojanju svojih izkušenj s strani žensk. Pri tem je bilo s strani panelistke ge. Divne Brkić Hendrickx izpostavljeno, da je potrebno ženske opolnomočiti in opogumiti pri vstopanju v prve zaposlitve ter pri prevzemanju vodstvenih položajev v podjetjih in organizacijah. To je seveda v rokah managerjev, ki imajo pri tem ključno vlogo – od opogumljanja prijav glede nadlegovanja (posebej v IKT sektorju), do prijetnega in primernega vzdušja na delovnem mestu ter spodbujanja žensk, da izpostavijo svoje sposobnosti in ideje bolj pogosto in bolj vidno. Izobraževati je potrebno torej mlade, pa tudi nas same in »učiti učitelje«, da se pri vzgoji mladih zavedamo, v kakšno družbeno vlogo jih vzgajamo in skušamo to čim bolj omiliti – z jezikom, s spodbujanjem ambicij deklic in dečkov, s predstavljanjem različnih poklicev in življenjskih možnosti.