Ženske so v znanosti seveda vsaj v naših koncih (vsaj formalno) zaželene – ne poznam nobene institucije, ki dandanes ne bi poskušala najeti več znanstvenic in inženirk. To, da jim na tej karierni poti stojijo številne družbene in kulture ovire, sem pojasnjevala v prejšnji kolumni – daleč od tega, da so »ženske pač manj ambiciozne in da je naravno, da jih znanost ne zanima«. Mnogi pa se na tem mestu zagotovo vprašate zakaj je to sploh pomembno? Ali ni le normalno, da je na nekaterih področjih (moji znanci vedno izpostavijo naravoslovno znanost in vojaške poklice) več moških? Ob odgovoru na takšna pomembna vprašanja pa se je potrebno zavedati, da posledica odsotnosti enega spola v katerem koli poklicu vpliva tako na uspešnost dela kakor tudi na rezultate dela – še posebej pa to drži za znanost.

 

Odsotnost žensk v znanosti je pravzaprav nevarna. Prevlada moških znanstvenikov na tehnoloških področjih je na primer povzročila, da so bile s prvimi generacijami zračnih blazin (‘airbagov’) v avtomobilih ženske ubite že pri hitrosti 20km/uro. Inženirji namreč niso pričakovali, da ženske prsi potisnejo zračne blazine proti vratu. Tudi prve stroje za prepoznavo govora so izdelovale moške ekipe in jih sprogramirale za svoje glasove. Pri tem so bili glavna prodajna publika ženski sekretarski timi, ki jih seveda niso mogli uporabljati. Tako je tehnologija žalostno propadla (Catlin 2014). Takšnih primerov je v zgodovini še mnogo.

 

Dandanes je splošno priznano, da je odsotnost žensk v raziskovanju na področju medicine vplivala na to, da so bile ženske s srčnimi boleznimi na urgencah po svetu napačno diagnosticirane ter poslane domov, kjer so umirale zaradi srčnih napadov, saj desetletja to, kar vemo danes, ni bilo znano: da se simptomi bolezni srca in ožilja pri ženskah kažejo drugače kot pri moških.

 

Ženske so skozi zgodovino doživele nesorazmerno več neželenih stranskih učinkov različnih zdravil, od statinov do uspavalnih tablet, ker so klinične raziskave glede priporočenih odmerkov temeljile na fiziologiji povprečnega moškega. Napačne količine priporočenih odmerkov niso bile odkrite, dokler niso zdravila že prispela na trg (Mazure in Jones 2015). Leta 2013 je npr. Ameriška uprava za hrano in zdravila priporočila ženskam, naj odmerke uspavalnih tablet Ambien zmanjšajo za polovico, saj so po 21 letih le ugotovili, da je aktivna sestavina v zdravilu v ženskem telesu ostajala dalj časa kot v moškem. Podobne težave smo zasledili pri razvoju mnogih zdravil, vključno z aspirinom (Forbes 2013). Model, ki se je uporabljal pri biomedicinskih raziskavah za ustvarjanje zdravil za celotno populacijo je torej tradicionalno temeljil na fiziologiji povprečnega moškega, ki je bil standardna referenčna figura iz medicinskih učbenikov. Dandanes je tendenca pri predpisovanju zdravil upoštevanje fizioloških značilnosti posameznega pacienta (teže, višine in tudi spola) – kar je absolutni znanstveni napredek, ki temelji na tovrstnih grenkih izkušnjah preteklosti. Je bila takšna odsotnost nadzora nad medicinskimi raziskavami namerna? Ne, šlo je za preprosto proceduralno pristranskost – spol ni bil vključen v raziskavo kot spremenljivka (Institute of Medicine Committee on Women’s Health Research 2010).

 

Eno od glavnih vprašanj v svetu znanstvenih raziskav je torej tudi odvisnost od moške fiziologije in moških vzorcev, izhajajoč iz tradicije (skoraj izključno) moških znanstvenikov prisotnih v znanosti. Tudi podgane (in druge živali), ki so bile (in so žal še zmeraj) uporabljane v znanstvenih raziskavah, so večinoma moškega spola – vključitev enakih velikosti vzorcev moških in ženskih živali podvoji raziskovalne stroške, hkrati pa lahko npr. hormonska nihanja samic vplivajo na rezultate testiranj. Posledično zato mnogokrat rezultate raziskav na samcih uporabijo za zanesljivo napovedovanje učinkov zdravil pri tako moških kot ženskah. Rezultat tega je, da spol – ena izmed najpomembnejših spremenljivk – ni sistematično ovrednoten na enak način kot spremenljivke časa, temperature, doza, celo pri boleznih, za katerimi tipično zbolijo ženske (McGill University 2014). Znanstvena skupnost skuša napredovati na tem področju, za kar je seveda potreben čas, predvsem pa so v to vpeti veliki stroški, saj to med drugim zajema tudi vložke na področja izobraževanja in ozaveščanja kvalificiranih ter bodočih predstavnic in predstavnikov znanosti, pa seveda tudi dejansko vpetost ženskih znanstvenic v raziskave na tem področju in spodbujanje žensk, da se za to področje odločijo.

 

Druga študija je ugotovila, da se podgane, na katerih so raziskovalci testirali odziv na bolečino, bojijo moških raziskovalcev zaradi vonja, ki so ga oddajali. Glodavci so bili zaradi tega pod takšnim stresom, da so postali neobčutljivi na bolečino, kar pa pomeni, da je veljavnost vseh rezultatov raziskav na tem področju (kjer so z glodavci delali moški raziskovalci) pod vprašajem (ibidem). V tem primeru torej ni bil pomemben spol podgan, temveč raziskovalcev, kar je še ena spremenljivka, ki prej ni bila upoštevana. V nadaljnjih raziskavah pa bo morda še kako pomembno, da bodo z glodavci delale znanstvenice.

 

Računalništvo je še ena naravoslovna znanost iz t. i. kategorije STEM (Science, Technology, Engineering, Math) področij znanosti, kjer je aktivna vključenost žensk zaradi različnih razlogov zelo nizka. Posledično področje gradijo predvsem moški (med katerimi prihaja do rasna diskriminacije in diskriminacije na podlagi drugih osebnih okoliščin, kar pa ni predmet te razprave). Hkrati pa ženske za Zahodu predstavljajo polovico uporabnikov spleta in so navdušene posvojiteljice večine tehnologij. Ali ima to kakšne posledice za vsakdanjega uporabnika ali uporabnico? Si lahko na tej točki zamislite banalen primer – kako dejstvo, da so programerji večinoma le moški vpliva na spletne ‘dating’ strani in aplikacije za zmenke, ki so dandanes tako popularne?

 

Kar želim skozi skromno ilustracijo na zgornjih primerih povedati je, da težave, ki jih naslavlja znanost in rešitve zanje, vplivajo na nas vse. Vsekakor pa tudi na ženske, ki predstavljajo več kot polovico prebivalstva. Ključno vprašanje je, katere probleme in znanstvene uganke bomo naslavljali? Ali bodo rešitve zasnovane zgolj za posamezne dele družbe, ali bomo uporabniki končnih produktov pod enakimi pogoji vsi? Kakšne znanstvene prioritete si bomo zastavili? Če smešno poenostavim, ali bo več truda in financiranja vloženega v razvoj zdravil za plešavost, ali v razvoj varnostnega pasu, ki ne bo povzročil smrti nosečnice in otroka v primeru prometne nesreče? Vse to ima veliko opraviti s tem, kdo bo znanstvene raziskave opravljal in kdo bo imel dostop do raziskovalnih sredstev. Kot smo videli, izključenost znanstvenic vpliva na odgovore na vsa ta vprašanja.

 

Vključenost ženskih znanstvenic v znanost tako ni ‘le’ pravična, temveč tudi nujno potrebna, če se želimo kot družba še naprej uspešno razvijati.

 

 

Avtorica prispevka je naša kolumnistka Nina Pejič.

 


Literatura:

 

Catlin, Karen. 2014. Women in Tech: The Missing Force. Dostopno prek: https://medium.com/women-in-tech/women-in-tech-the-missing-force-e4709f348610 (17. 4. 2018).

 

Clayton, Janine A. in Francis S. Collins. 2014. Policy: NIH to balance sec in cell and animal studies. Nature 509: 282 – 283. Dostopno prek: https://www.nature.com/news/policy-nih-to-balance-sex-in-cell-and-animal-studies-1.15195 (17. 4. 2018).

 

Forbes. 2013. FDA Takes Action on Ambien; Concedes Women at Greater Risk. Dostopno prek: https://www.forbes.com/sites/kaifalkenberg/2013/01/10/fda-takes-action-on-ambien-concedes-women-at-greater-risk/#7440ceef683e (17. 4. 2018).

 

Institute of Medicine Committee on Women’s Health Research. 2010. Women’s Health Research: Progress, Pitfalls, and Promise: Methodologic Issues in Women’s Health Research. Washington: National Academies Press. Dostopno prek: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK210137/ (17. 4. 2018).

 

Mazure, Carolyn M. in Daniel P. Jones. 2015. Twenty Years and Still Counting: Including Women as Participants and Studying Sex and Gender in Biomedical Research. BMC Women’s Health 15 (94).

 

McGill University. 2014. The Scent of a Man. Dostopno prek: http://www.mcgill.ca/newsroom/channels/news/scent-man-235492 (17. 4. 2018).