V sodelovanju z Veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Ljubljani in Združenjem Manager na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov izvajamo projekt Let’s Head Private: Mainstreaming Gender Equality in Slovenia’s Private Sector. Gre za pilotni projekt, v katerem bomo z aktivno participacijo petih slovenskih podjetij oblikovali družbeno odgovorni certifikat na področju enakosti spolov.

 

Veseli nas, da se je projektu pridružilo tudi podjetje Bisnode Slovenija, ki ima za seboj že izredno pester nabor družbeno odgovornih aktivnosti in programov – tudi na področju spodbujanja enakosti spolov pri zaposlovanju in na delovnem mestu. O pogledih in prepričanjih v zvezi z enakostjo spolov v gospodarstvu smo opravili krajši intervju z generalnim direktorjem Bisnode Južni trg Milanom Dragićem.

 

Zakaj ste se odločili za sodelovanje v tem projektu? Zakaj menite, da je enakost spolov pri zaposlovanju in na delovnem mestu pomembna?

 

Na to vprašanje lahko odgovorim iz dveh aspektov – osebnega in iz aspekta moje funkcije. Osebno, kot človek, verjamem v enakopravnost. V takšnem duhu sem bil vzgajan in tako tudi skozi celotno kariero deloval na profesionalnem področju. Enake možnosti za vse je bilo vsekakor eno izmed osnovnih načel mojega udejstvovanja. Absolutno ne maram diskriminacije, ne maram, da ljudje nimajo možnosti dokazati ter živeti svojega potenciala. Prepričanje, da mora biti vsem zagotovljena enaka štartna pozicija je torej nekaj v kar globoko verjamem in temu tudi sledim. iz stališča moje funkcije pa menim, da podjetje, kolektiv ne more funkcionirat, če enakopravnosti ni zadoščeno. Ljudje morajo vedeti, da so pravila postavljena z razlogom, v kontekstu, da omogočajo dobro sodelovanje. Da določene aktivnosti oziroma določeno obnašanje ni sprejemljivo, da določeno razmišljanje ne sodi v delovno okolje. Verjamem, da skozi to dosežemo višjo stopnjo sodelovanja, ki potem temelji na spoštovanju in zaupanju. Absolutno ni važen samo rezultat, temveč predvsem kako do tega rezultata pridemo.

 

Kako pa si sploh predstavljate enakost spolov pri zaposlovanju in na delovnem mestu?

 

Težko opišem, ker zame to že obstaja, zame je enakost spolov na delovnem mestu dejstvo. Je nekaj kar v podjetju že živimo. Vem, da to obstaja, da se takšne stvari dogajajo – vendar sam nikoli nisem bil soočen z dejansko diskriminacijo, nisem bil na lastne oči priča, da bi se komu dajala prednost po spolu. Prej se je dajala prednost po nekih vezah, interesih ali po kakšnih drugih čudnih kriterijih.

 

Menim, da je pomembno, da se vse aspekte enakosti spolov, o katerih je bilo že prej govora (mentorstvo, usklajevanje zasebnega, družinskega in poklicnega življenja, eliminacija spolnih stereotipov ipd.), uspešno strukturiramo, inkorporiramo in formaliziramo. Nismo slepo zaverovani vasi, nismo togi – in v kolikor se izkaže, da nekaj ni dobro, sem prepričan, da me bodo prišli sodelavci in sodelavke na to opozoriti.

 

Ste se zaradi svojega spola kadarkoli sami znašli v deprivilegiranem položaju?

 

Ne, nisem. Edino kar pomnim v zvezi s tem je, da smo se moški v neke vrste slabšem položaju znašli v eni od prejšnjih služb, in sicer zaradi spolnih kvot. Sam neposredno pa se na srečo še nisem srečal z diskriminacijo zaradi spola.

 

Kaj pa vprašanje usklajevanja poklicnega, družinskega in zasebnega življenja – je to relevantno tudi za vas osebno?

 

Zelo. Mislim, da je veliko govora o tem, da se gospodarstvo spreminja, da se spreminja delovno okolje in z njim karakteristike delovnih mest. v nekih stvareh se to sicer zlorabi, vendar pa je hkrati to v več aspektih resnično. Tudi delovne navade se spreminjajo. Moje osebno stališče je takšno, da je najbolj uspešen človek tisti, ki je zadovoljen. In zadovoljstvo človeka se da doseči tudi skozi majhne stvari, ne samo skozi splošno znane faktorje kot so plača in ostalo. Drobna gesta, drobna svoboda lahko naredita ogromno razliko. In prav zaradi tega je ta fleksibilnost oziroma prilagajanje ključna stvar. Eno od vodil, ki mu sledim je to, da je pomembno, da je delo opravljeno. Potrebno pa je ljudem v bistvu potrebno zagotoviti dobro mero fleksibilnosti. Vsekakor nek red mora biti, saj siceršnje stanje hitro privede v kaos. Vendar pa mora biti ta opremljen s fleksibilnostjo, ki je pogojena s samodisciplino in samoiniciativo. Seveda ni vsako okolje zrelo za kaj takega, tudi še nismo v fazi, ko bi bilo to mogoče. Ampak vem, da so v prejšnjih službah nekateri pisarne zapuščali že ob treh, ker so želeli po otroka v vrtec in z njim preživeti dve kvalitetni uri popoldne. Vendar pa so vsi ti ljudje bili ob devetih zvečer ponovno online. Zjutraj ob sedmih je bilo tako vso delo narejeno in podjetje je lahko normalno funkcioniralo. In ta opcija, da se ljudem da možnost prilagajanja, da nekomu ni potrebno biti v službi do petih in zato vsakih pet minut pogledovati na uro z občutkom krivde, ker bi moral otroka že uro nazaj pobrati v šoli, je za moje pojme edina prava smer. Zagovarjam torej, da mora v podjetju obstajati nek red, vendar pa mora biti ta red fleksibilen. Definitivno mora biti dovolj svobode, da lahko ljudje uskladijo službene obveznosti in zasebno življenje. Hkrati pa mora biti zahtevan zadosten nivo samo-odgovornosti, da se tovrstno načelo uporabi, ne pa zlorabi.

 

Ali je vaše podjetje že v preteklosti uvajalo kakršnekoli dobre družbeno-odgovorne prakse na področju enakosti spolov?

V preteklosti se je v sklopu našega podjetja že oblikoval Klub Visokih petk, katerega namen je bilo predvsem druženje, mentorstvo ter deljenje izkušenj in pozitivnih nasvetov med ženskami. Smo pa z letošnjim letom tudi na ravni skupine pričeli uvajati več programov, ki bodo skladni s cilji trajnostnega razvoja, ki jih je leta 2015 začrtala Organizacija združenih narodov, v okvir česa seveda pade tudi enakost spolov.

 

Sicer smo od nekdaj stavili na fleksibilne delovne pogoje in procese v podjetju. Tako imamo na primer že zelo dolgo možne in dopuščene izjemne odsotnosti iz delovnega mesta. Prav tako imamo zelo dobro prakso s sodelavko, ki na primer predava tudi na GEA College, kar se pri nas beleži kot del njenih službenih obveznosti. Sicer smo se s področjem družbene odgovornosti ogromno ukvarjali že od nekdaj, pravimo, da jo živimo[1].

 

Spreminjanje kulture podjetja je najbolj zahteven in najbolj dolgotrajen postopek. To vsekakor ni zadeva, za uresničitev katere bi lahko pritisnil na gumb in bi bilo naslednji dan drugače. Ko se kultura spreminja, ta začne vplivati na ljudi, ki pa znajo biti problematični. In posamezniki se bodo vedno našli. Tako da neodvisno od skladnosti oziroma harmonije, ki si jo želi vsako podjetje uveljaviti v svojem delovnem okolju, bo do incidentov najbrž zmeraj prihajalo. Žal. Gre samo za to, da si prizadevamo, da je število teh incidentov obvladljivo, da se znatno zmanjšuje in primarno, da se ob vsakem incidentu zelo jasno izpostavi stališče in izreče ukrep. Ker če se nekaj tolerira imajo zaposleni občutek, da je praksa dopustna. Kar smatrajo za dopustno pa se lahko hitro normalizira, kar pa ni dobro.

 

 

[1] Več o družbeno-odgovornih področjih, na katerih deluje podjetje Bisnode Južni trg v prispevku Dnevnika: https://www.dnevnik.si/1042675291

 

 

Prispevek je del projekta “Let’s Head Private: Gender Equality Mainstreaming of Slovenia’s Private Sector”, ki ga podpirata U.S. Embassy Ljubljana in Združenje Manager.