12. novembra 2018 je IPES v sodelovanju in s podporo Ameriške ambasade ter Združenja Manager organiziral konferenco GOSPODarstvo: podjetnice in podjetniki o inkluzivnosti in enakosti spolov, ki je na naš prostor vnesla potrebno diskusijo o enakosti spolov v zasebnem sektorju ter seveda njegovi neizogibni povezanosti z javnimi politikami.

 

Jutranji del konference je bil namenjen predstavitvi raziskave Volitve 2018, ki jo je Inštitut IPES pripravil v letošnjem letu ob državnozborskih volitvah. V razpravi, na katero so bili povabljeni tudi predstavniki medijev, so poglede na tovrstno raziskovanje ter na vlogo spola v politiki in odločevalskih procesih delile Ana Pavlič, predstavnica IPES-a, Katja Cimermančič, vodja oddelka za medijske analize in raziskave na Kliping d.o.o., ter dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razpravo pa je moderirala mag. Sabina Carli, IPES.

 

V uvodnem delu so vse tri sogovornice predstavile svoj pogled na enakost spolov in jo ločile od enakopravnosti, ki zajema zgolj en vidik tematike. Delile so si mnenje, da je enakost spolov v politiki in odločanju v preteklosti ključno vplivala na naslavljanje izzivov tudi v zasebnem sektorju in da sta sferi med seboj močno povezani. Izid letošnjih državnozborskih volitev z vidika enakosti spolov so ocenile izjemno kritično ter kot jasen korak nazaj v primerjavi z obdobjem prejšnje vlade.

 

Ana Pavlič je v razpravi podrobno predstavila raziskavo Volitve 2018, ključne programske sklope, tematike, ki so bile tekom kampanje največkrat naslovljene (stekleni strop, plačna vrzel, razmerje med delom in družino, nasilje in spolno nasilje ter spolni stereotipi), obenem pa izpostavila, da je problematično opažanje, da so politične stranke kljub jasnemu zapisu v 14. členu Ustave skoraj vedno posegale po pojmu enakopravnost in ne enakost. Katja Cimermančič je osvetlila raziskavo Madež, v kateri Kliping d.o.o., Metina lista ter Združenje Manager spremljajo medijsko poročanje tekom kampanje pred državnozborskimi volitvami ter opozorila na šokantno nizko pojavnost žensk v medijskem poročanju – med 1994 preučenimi objavami, so se ženske pojavile le v 17 % objav, citirane pa so bile v 5 % objav. Dr. Antić Gaber je kot raziskovalka nanizala kopico ukrepov, ki bi doprinesli k večji enakosti spolov v politiki, med njimi volilno reformo, spremembo odnosov znotraj političnih strank, celosten odnos ljudi do politike kot take, odnos medijev in nujna izobraževanja za novinarje, solidarnost med ženskami ter izobraževanje in vzgoja na vseh ravneh.

 

Ob zaključku razprave so se govorke dotaknile tudi tedaj prihajajočih lokalnih volitev, kjer je prisotnost žensk med kandidatkami še neprimerljivo nižja, temu primeren pa je tudi rezultat. Med nujnimi spremembami je bila izpostavljena prav potreba po omejitvi trajanja županskega mandata, ki je trenutno neomejen.

 

Drugi sklop konference je bil posvečen tematikam enakosti spolov v zasebnem sektorju. V tem okvirju je tematiki sledil tudi pogovor med prof. dr. Aleksandro Kanjuo Mrčelo in mag. Aleksandrom Jakobčičem, IPES. Le ta je izpostavil, da je bil prav dialog vedno vodilo napredka v družbi in njegova pomembnost je žal, pogosto spregledana. Za dialog je potrebno (kritično) znanje, samokritičnost, spoštovanje in poslušanje sogovornika in prav našteto je bilo temelj pogovora med prof. dr. Mrčelo, in Jakobčičem. Omenjeni pogovor je izpostavil pomen enakosti spolov v gospodarstvu ne samo iz vidika teorije ampak tudi pomen njegove veljave v vsakodnevnem življenju ljudi. Jakobčič je izpostavil nekakšno disonanco, ki se pojavlja med akademijo in gospodarstvo tj. včasih so vsakodnevni izzivi gospodarstvenika takšni, da se hitro spregleda pomen pridobljenih pravic v družbi. Seveda to ni zadosten izgovor vendar vseeno (deloma) odraža tudi realno stanje. Poleg tega je včasih kvota v družbi razumljena kot edina kakovost zaradi katere ženska (v našem primeru) pride na določeno pozicijo in je posledično manj sposobna. Odgovor prof. Mrčele je izpostavil pomembno lastnost kvot in sicer, da v človeški družbi obstajajo razne oblike diskriminacij in prav kvota omogoča določeni družbeni manjšini pravično konkuriranje ostalim. Kvote naj bi omogočile posamezniku ali posameznici, da konkurira na določenem mestu kar bi ji sicer bilo onemogočeno ali oteženo.

 

Jakobčič je predstavil par primerov lastnih večletnih izkušenj v gospodarstvu in oba sogovornika sta prepoznala, da je v družbi premalo dialoga in zavedanja pomena stoletnega boja ne samo za enake pravice žensk ampak na splošno za bolj pravično delovno razmerje, ki se na koncu odraža na kakovosti življenja posameznika in celotne družbe. Podjetja mnogo prispevajo k razvoju in izboljšanju družbe, na drugi strani pa nosijo veliko odgovornost do družbe (države), ki v marsičem omogoči nastanek in razvoj podjetij. Prof. dr. Mrčela in Jakobčič sta se strinjala, da bi se bilo dobro izobraževati v gospodarstvu o pomenu omenjenih izzivov prav tako bi se akademija morala bolje spoznati z izzivi v vsakodnevnem življenju in tudi izboljšati kakovost znanja. V povzetku: različne pravice, med katere sodijo tudi pravice žensk, so bile težko pridobljene skozi stoletja in vloga slehernega člana družbe, tudi gospodarstva in akademije, je da se s tem seznani in to skuša vključiti v vsakodnevno delovanje. Dialog (v polnem pomenu besede) je bistven za napredek in razvoj.

 

Tretji sklop je bil posvečen diskusiji v formatu world-cafe, ki je v Sloveniji zagotovo še nepoznan in premalo uporabljan koncept za množično ‘brainstormanje’ ter izmenjavo idej. Tokratni world cafe je bil posvečen naslavljanju aspektov enakosti spolov v gospodarstvu: spolne kvote v gospodarstvu je z udelženci naslavljala Mirjana Dimc Perko (Incon d.o.o.), usklajevanja zasebnega, družinskega in poklicnega življenja je s sogovorniki naslovila Petra Hartman (Ekvilib Inštitut), tematiko aktivnega očetovstva je prevzel Simon Oblak (Nelipot), mentorstvo pa Sandra Kecman (Bisnode). Vsak izmed štirih vodij razprave je v eni uri zamenjal kar štiri skupine udeležencev, ki so v razpravo vsakič vnesli nove dimenzije ali pa nekatere debate prejšnje skupine še poglobili. Udeležence je na skupnem kratkem panelu zbrala mag. Nina Pejič (IPES). Ugotovitve so bile presenetljive: aktivno očetovstvo bi moralo dobiti ne le institutcionalno podlago, temveč predvsem večjo družbeno podporo; mentorstvo je hvalevreden način ustvarjanja in spodbujanja napredka kadrov in ključen aspekt enakih možnosti vseh, med drugim moških in žensk, mentorstvo jih opolnomoči za doseganje ciljev ter preseganje preprek na karierni poti. V okviru pogovora o spolnih kvotah se je vnela vroča diskusija, vendar pa je prevladovalo mladinsko mnenje, da so kvote potrebne za hitrejše doseganje ciljev enakosti spolov. Usklajevanje zasebnega, družinskega in poklicnega življenja je bila opredeljena kot ena izmed tematik, ki nimajo enoznačne rešitve in se prepleta z ostalimi aspekti enakosti spolov, navkljub temu, da najbolj uspešna in vodilna podjetja že sprejemajo pozitivne ukrepe na tem področju. 

 

Nataša Bazjak Cristini, direktorica človeških virov Atlantic Grupe d.d., in Nick Vovk z inštituta IPES sta v sklepčnem pogovoru konference naredila pregled nad družbeno (in okoljsko) odgovornostjo podjetij in s tem zaokrožila raznovrstne tematike prejšnjih sklopov. Koncept »korporativne družbene odgovornosti« (KDO) sta sistemizirala najprej časovno, torej od 19. do 21. stoletja, saj ima ta sicer mlad pojem daljšo zgodovino. Nadalje sta KDO razdelila tudi na tri različne ravni – posameznikovo, podjetno in državno – saj se raba tega pojma distinktivno pojavlja na vsaki. Nazadnje sta pregledala tudi tri različne pojavnosti KDO, in sicer njegove pasivne, reaktivne in proaktivne instance. Teorijo sta vseskozi dopolnjevala s praktičnimi primeri.

 

Avtorji prispevka so Sabina Carli, Aleksander Jakobčič, Nina Pejič in Nick Vovk, člani Sveta zavoda IPES ter moderatorji konference GOSPODarstvo: podjetnice in podjetniki o inkluzivnosti in enakosti spolov.

 

 

 


Dogodek je del projekta “Let’s Head Private: Gender Equality Mainstreaming of Slovenia’s Private Sector”, ki ga podpirata U.S. Embassy Ljubljana in Združenje Manager.