Prepad med poklicno in izobrazbeno strukturo žensk

 

Vzgojiteljica in vojak v tem besedilu predstavljata stereotipno podobo zaposlene ženske in zaposlenega moškega. Za izbiro poklicev, ki se nam zdijo tipično ženski ali tipično moški namreč ne stoji glede na biološki spol naravna spolna delitev dela, temveč družbeno pripisane vloge ženskosti in moškosti. Te lastnosti so del širših (spolnih) stereotipov o moških in ženskih lastnostih, ki pomembno vplivajo ne samo na izbiro poklicne poti posameznice oziroma posameznika, ampak dajejo tudi jasne usmeritve smelosti in primernosti za naša ravnanja na najrazličnejših področij našega življenja. Raziskava, ki so jo izvedli na Oddelku za psihologijo (Filozofska fakulteta, Ljubljana) je pokazala, da naj bi imel “povprečen, stereotipen moški bolj izražene lastnosti, ki se nanašajo na nadzorovalne in agresivne tendence, na uveljavljanje sebe; povprečna stereotipna ženska pa naj bi imela bolj izražene lastnosti, ki se nanašajo na skrb za dobro drugih, in lastnosti, potrebne za usklajene medosebne odnose” (Avsec 2002, str. 23). Natančneje naj bi bile za povprečnega moškega tako značilne lastnosti kot so “moškost, tekmovalnost, moč, bojevitost, oblastnost, pogum, odločnost, občutek večvrednosti” (Avsec 2002, str. 26 – 27), za povprečno žensko pa naj bi veljale osebnostne lastnosti kot so “ženskost, nežnost, čustvenost, toplina, skrbnost, radovednost, sočustvovanje, ljubeznivost” (Avsec 2002, str. 29).

 

Spolni stereotipi so torej pomembna in velika ovira na poti popolne implementacije enakosti spolov. Ta navidezno neznosna lahkotnost njihovega obstoja v najmanjših mikro praksah naše vsakdanjosti predstavlja tudi izjemno trdoživost njihovega družbenega (re)produciranja in s tem tudi problematičnost njihovega odpravljanja. Tradicionalna dvodimenzionalna delitev sveta po kateri je ženskam pripadla zasebna reprodukcija, moškim pa javna produkcija je zgodovinsko gledano določenemu spolu dala boljši izhodiščni položaj in (potencialno) večjo družbeno-politično moč. Ko se je čez čas zgodovina preprosto prevajala v naravo, je za ženske postajalo normalno, primerno, sprejemljivo in zaželeno da se ukvarjajo s poklici ki naj bi bili blizu njihovi domnevni naravi in njihovemu temeljnemu poslanstvu – materinstvu. Moškim so po drugi strani, na isti način, postale družbeno dodeljene takšne vloge, ki v praksi pomenijo upravljanje, odločanje in javno izpostavljanje. Da imamo v Sloveniji z odpravo spolnih stereotipov in nasploh s preseganjem spolnih vlog še nemalo težav je opazno praktično na vseh področjih – od razmerja (ne)enakosti spolov pri izobraževanju in zaposlovanju, do razmerja (ne)enakosti spolov v vseh tradicionalno moških sferah udejstvovanja, na primer v politiki.

 

Slednje je med drugim potrdil tudi Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), ki je ob merjenju razlikovanja med spoloma s pomočjo indeksa enakosti spolov, ki preverja stanje enakosti spolov na šestih temeljnih področjih (delo, denar, znanje, čas, oblast, zdravje) in na dveh satelitskih področjih (nasilje nad ženskami in prekrivajoča se neenakost), ugotovil, da se je Slovenija pod evropsko povprečje uvrstila zgolj na področju znanja. Razlog za to se skriva v tem, da so v študijska področja izobraževanja, humanistike, zdravstva in socialnega dela v veliki večini (in veliko nad povprečjem EU) vključene ženske (EIGE, 2017).

 

Izbira študijske smeri ima seveda pomemben vpliv na poklicno pot, kjer se ženske zopet pretežno zaposlujejo v ženskih poklicih (moški pa v moških), pri čemer za slednje velja, da so znotraj teh poklicev ženske redko na najvišjih odločevalskih mestih in da je njihovo napredovanje na delovnem mestu pogosto oteženo, če ne nemogoče. Ženske so torej na delovnem mestu ujete med stekleni strop in steklene stene. “Med delovno aktivnimi moškimi v Sloveniji so bili konec leta 2017 najštevilčnejši tisti, ki so opravljali naslednje poklice: vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (5, 3 %), delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (2, 9 %), komercialni zastopniki za prodajo ipd. (2, 7 %), skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo (2, 4 %) in mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev (1, 9 %). Med delovno aktivnimi ženskami pa so številčno prevladovale tiste, ki so opravljale naslednje poklice: prodajalke (6, 9 %), čistilke, strežnice in gospodinjske pomočnice ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (4, 3 %), tajnice (4, 2 %), delavke za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (8, 4 %) in vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic predšolskih otrok (3, 2 %)” (SURS, 2018).

 

A zgodba vzgojiteljice in vojaka se na tem mestu ne konča. Spolni stereotipi se med seboj seštevajo in na koncu združijo v neenak položaj, ki ga ženske kot celota doživljajo na trgu dela. In to kljub temu, da so bile v izobraževanju bolj uspešne od moških in so dosegle višjo stopnjo izobrazbe. “Na 100 moških s terciarno izobrazbo pride 157 žensk, vendar je stopnja zaposlenosti žensk v starostni skupini od 20 do 64 let s terciarno izobrazbo nižja od stopnje zaposlenosti moških (84, 7 % pri moških in 80, 8 % pri ženskah) (Eurostat, 2013). Največji razkorak v stopnji zaposlenosti je med mladimi ženskami in moškimi, saj je med osebami starimi od 25 do 29 let, stopnja zaposlenosti žensk 65, 3 %, moških pa 76, 0 % (Eurostat). V tej starostni skupini je tudi najvišja stopnja brezposelnosti žensk (20 % ženske, 12, 6 % moški) (Eurostat, 2013), največji razkorak pa je med ženskami in moškimi z univerzitetno izobrazbo, saj je med registrirano brezposelnimi osebami kar 76, 4 % žensk (Zavod RS za zaposlovanje, januar 2014)” (MDDSZ, 2016).

 

Spolni stereotipi na področju zaposlovanja žensk so torej na delu pri izobraževanju, zaposlovanju in dejanskem kariernem udejstvovanju žensk (pomislimo ob tem na plačilno neenakost in slabe možnosti napredovanja žensk ter na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki predvsem ženskam predstavlja največji izziv). Za zmanjševanje vertikalne in horizontalne segregacije in spolnih neenakosti, ki jih te segregacije reproducirajo, je nujno ozaveščanje in spodbujanje obeh spolov k razmišljanju o pomenu zagotavljanja enakih možnosti in priložnosti za doseganje najrazličnejših kariernih izbir in poti. Enakomerna reprezentiranost obeh spolov v vseh poklicnih strukturah bo pomembno vplivala na višanje ravni demokracije v naši skupnosti. Da je pred nami še dolga pot, še posebno na področju ženskega udejstvovanja v pregovorno moški politiki, pričajo nedavni rezultati volitev tako na nacionalni kot na lokalni ravni. Med nami so ženske, ki znajo, zmorejo in si želijo prevzemati najbolj odgovorna (delovna) mesta, tudi v politiki. Rezultati, ki jih ženske dosegajo, ob uzakonjenih spolnih kvotah za kandidate na kandidatnih listah, nam kažejo da ideje o vstopu žensk v čisto vsa področja odločanja ne smemo prepustiti nevidni roki naravnega razvoja. Ta bi bil namreč občutno prepočasen. Ženskam ne manjka želje in ambicioznosti. Naši družbi kot celoti manjka zavedanje o pomenu enakosti spolov in konsenz o nadaljevanju našega razvoja, ki bi na tej ideji tudi temeljil.


O avtorici: Ana Pavlič, mag. politologije

Ana Pavlič je magistrica politologije in doktorska študentka Fakultete za družbene vede. Magistrirala je iz detekcije in analize (političnih) imaginarijev v delih Ivana Cankarja, diplomirala pa iz političnosti patološkega narcisa. V doktorski disertaciji namerava popisati sodobno slovensko politično mitologijo, kar obenem predstavlja tudi nekakšen presek njenih glavnih raziskovalnih zanimanj, ki so mitologija, ideologija, (re)produkcija oblastniških razmerij in družbena konstrukcija naravnega in normalnega.

 

 

 

 


Literatura

 

Avsec, Andreja. (2002). Stereotipi o moških in ženskih osebnostnih lastnostih. Psihološka obzorja / Horizons of Psychology, 11(2), 23-35.

 

European Institute for Gender Equality. (2017). Gender Equality Index 2017: Slovenia. Dostopno prek: https://eige.europa.eu/rdc/eige-publications/gender-equality-index-2017-slovenia.

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možosti. (2016). Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015-2020. Dostopno prek: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO108.

 

Statistični urad Republike Slovenije. [SURS]. (2018). Dostopno prek:https://www.stat.si/StatWebPDF/PrikaziPDF.aspx?id=7452&lang=sl&fbclid=IwAR28Dnn85ZfA8f33OtQZFILcPjLMdjIarr-DYC9CUoz8HQyv44jID5dpGcQ.


Prispevek je del projekta “Let’s Head Private: Gender Equality Mainstreaming of Slovenia’s Private Sector”, ki ga podpirata U.S. Embassy Ljubljana in Združenje Manager.