V sodelovanju z Veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Ljubljani in Združenjem Manager smo na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov izvedli projekt Let’s Head Private: Mainstreaming Gender Equality in Slovenia’s Private Sector. Gre za pilotni projekt, v katerem smo z aktivno participacijo petih slovenskih podjetij oblikovali družbeno odgovorni certifikat na področju enakosti spolov.

 

Pri projektu se nam je pridružilo podjetje JP Komunala Brežice, dobitnik nagrade HORUS v letu 2018 za družbeno odgovorno podjetje, ki ima za sabo tudi nabor projektov in dobrih praks na področju spodbujanja enakosti spolov na delovnem mestu ter pri zaposlovanju. Več o dobrih praksah tega podjetja smo povprašali direktorico mag. Jadranko Novoselc.

 

Zakaj ste se odločili za sodelovanje v tem projektu? Zakaj menite, da je enakost spolov pri zaposlovanju in na delovnem mestu pomembna?

JP Komunala Brežice d.o.o. je družbeno najbolj odgovorno podjetje in tudi eno izmed najbolj inovativnih komunalnih podjetij v Sloveniji in kot tako izredno odprto za sodelovanja in participacijo pri zanimivih projektih, bodisi v povezavi z okoljem in trajnostnimi rešitvami ali pa gradnji in utrjevanju medsebojnih odnosov med zaposlenimi in podjetjem. Zavedamo se namreč, da so zaposleni bistvo podjetja in da so prav oni tisti, katerim gredo vse zasluge za laskava priznanja, ki jih je podjetje pridobilo tekom zadnjih nekaj let. Pomembno se mi zdi, da se vključujemo v projekte, ki pripomorejo k višanju organizacijske klime in posledično tudi k pripadnosti posameznega zaposlenega k podjetju.

 

Na Komunali Brežice smo od samega začetka poslovanja enakosti med spoloma namenjali pozornost, saj smo tudi v vodstvenem kadru zaposlovali polovico žensk. Zaposlene se ceni glede na njegove kompetence, sposobnosti, osebnostne lastnosti, nikakor pa se zaposlenih ne preferira glede na spol. Družba in življenje se konstantno modernizirata, zato se mi zdi predsodek oziroma diskriminacija zaposlovanja glede na spol zastarela in nikakor v skladu s filozofijo modernega sveta in pravičnega zaposlovanja.

 

Kako pa si sami zamišljate udejanjanje enakosti spolov pri zaposlovanju in na delovnem mestu?

Najprej se začne pri samem postopku zaposlitve. Vemo in zavedamo se, da ni vsako delo enako težko za ženski ali pa za moški spol, a vendar to še ne pomeni, da se ne da priložnosti obema. Ljudje presenečajo in nikakor ne smemo že v začetku zajeziti možnosti zaposlitve, ob predpostavki, da je neko delo bolj namenjeno za določen spol. Enakega pravila se držimo pri možnostih napredovanja – slednja se vsekakor ne zgodijo zaradi preference do določenega spola. Če pogledamo zaposlitveno strukturo podjetja vidimo, da so na vodilnih položajih tako ženske kot moški. Do septembra 2018 je podjetje vodil moški, potem pa sem vodenje podjetja prevzela jaz. V sedemčlanskem kolegiju so štiri moški in tri ženske.

 

 

Ste se zaradi svojega spola v poslovnem svetu kadarkoli znašli v slabšem položaju? Če da, kako ste se s tem spopadli

Na svoji poklicni poti se na srečo nisem srečala s takšno vrsto diskriminacije, vsaj ni bilo očitnega »metanja polen pod noge«. V svoji karieri sem poprijela za marsikatero delo in sedaj vodim podjetje, za katerega bi lahko marsikdo rekel, da je bolj v moški domeni, saj je precej tehnične narave. Pa vendar ga vodi ženska in nikoli nisem pomislila, da zato ker sem ženska, ne bi bila sposobna voditi podjetja, niti se s tem ne obremenjujem. Skeptiki bodo vedno obstajali, dejanja pa naj pokažejo svoje.

 

Vaše podjetje je izredno dobro poznano po uvajanju družbeno odgovornih praks v svoje poslovanje ter odnose z zaposlenimi. Na katere dosežke na področju družbene odgovornosti ste najbolj ponosni? 

Najprej moram poudariti, da se družbeno odgovorni projekti v tolikšni meri izvajajo predvsem zaradi srčnih zaposlenih, ki so njihovo gonilo. Ideje za nove projekte nastajajo spontano. Zaposleni so izredno motivirani in to je potem njihov odraz. V podjetju smo tudi uvedli avtorsko delo ene izmed zaposlenih: Kultura zavzetih inovatorjev 3×12, s pomočjo katerega želimo še dvigniti organizacijsko kulturo podjetja in motiviranost zaposlenih ter sistematično uvajati ideje.

Projekti, katere bi želela izpostaviti so naslednji:

  • Zeleno Posavje – za naravo in zdravje, regionalni projekt za zmanjševanje odpadkov na viru in ozaveščanje o pomenu ohranjanja okolja in narave.
  • Ekološki projekt »Ohranimo čisto okolje«, ki se izvaja že peto šolsko leto na vseh osnovnih šolah ter vrtcih v občini.
  • Aktivnosti ob svetovnem dnevu voda in zemlje (med drugimi tudi čistilna akcija).
  • Že četrto leto izvajamo družbeno odgovorne akcije (v letu 2018 smo pri osnovni šoli Velika Dolina pomagali pri odstranitvi smrek).
  • Projekt »Hrana sodi na krožnik, ne v smeti«, s ciljem zmanjšati in preprečiti nastajanje zavržene in odpadne hrane v občini Brežice.
  • Projekt »Prinesi-odnesi«, kjer spodbujamo ponovno uporabo stvari, ki bi jih drugače zavrgli.
  • Projekt »Zdravo – bolj zdravo – voda iz pipe«, s katerim spodbujamo pitje vode iz pipe in zmanjšanje odpadne embalaže.
  • Dobitniki nagrade HORUS za družbeno odgovornost – strateška celovitost pravne osebe HORUS 2018.

 

Ali ste si v preteklosti tudi že prizadevali za kakršnekoli družbeno-odgovorne prakse na področju enakosti spolov

Doslej še nismo bili vključeni v podoben projekt za promocijo enakosti med spoloma, zato smo bili vabila k sodelovanju še posebej veseli. Seznanili smo se s statistiko, kjer je tako na državnem nivoju kot na nivoju celotne EU še vedno zaskrbljujoča raven neenakosti med spoloma.

 

Menim, da v podjetju že dodobra izvajamo politiko enakosti med spoloma in se zavedamo problematike, ki se te teme dotika.

 


Prispevek je del projekta “Let’s Head Private: Gender Equality Mainstreaming of Slovenia’s Private Sector”, ki ga podpirata U.S. Embassy Ljubljana in Združenje Manager.