IPES je v sklopu projekta pilotnega “Let’s Head Private: Mainstreaming Gender Equality in Slovenia’s Private Sector” sodeloval s štirimi slovenskimi podjetji, ki se zavzemajo (ter se želijo še naprej zavzemati) za enakost spolov v zasebnem sektorju. Z njihovo aktivno participacijo na Inštitutu oblikujemo družbeno odgovorni certifikat na področju enakosti spolov, ki si ga bodo ta štiri podjetja prislužila že s svojim delom v letu 2019. Pri projektu se nam je z veseljem pridružilo tudi podjetje Istost d.o.o – znano po ustanovitvi blagovne znamke Nelipot, ročno izdelane naravne kozmetike, ki je na trgu prisotna od leta 2014. Na njihovi spletni strani lahko preberete besede “vse se da, če se hoče in je volja” – in zanimalo nas je, če podjetje to načelo implementira tudi na področju družbeno odgovornih aktivnosti ter seveda na področju enakosti spolov. 

 

O pogledih in prepričanjih v zvezi z enakostjo spolov v gospodarstvu smo povprašali direktorico podjetja Tino Štrubelj.

 

Kdaj in zakaj ste začeli prvič resno razmišljati o enakosti spolov – je bila ključna kakšna izkušnja, zgodba, dogodek, življenjska sprememba?

Zame je bil to vsekakor dogodek, zelo preprost, a izredno opisen. Na pošto sem prišla po paket.  Gospe za okencem dam listek in me vpraša: “Imate pooblastilo direktorja?” Jaz sem se nasmehnila in ji povedala, da sem direktorica, gospa pa je začudeno pogledala in me vprašala za potrdilo te trditve. Seveda, izgledala sem mlada, kaj več od asistentke mi ni prisodila, sem ji prebrala v očeh.

 

Danes ste uspešna podjetnica. Ste se tekom preteklih, in pa seveda sedanjih, delovnih izkušenj soočali z ovirami, ki se vežejo na koncept enakosti spolov? Če da, na kakšen način? Ali pa ste morda tekom dela naleteli na dobre prakse na tem področju?

Vsekakor se srečuješ z ovirami vezanimi na koncept enakosti spolov. Posebno na začetku, ko sem bila še zelo mlada, vendar vedno rada urejena in v petkah, sem velikokrat začutila podcenjevanje mojega znanja na račun izgleda, velikokrat je bilo potrebno dodatno dokazovanje znanja. Dostikrat me je to razžalostilo, največkrat pa podžgalo, da sem dala še več od sebe in pokazala, da znam enako ali več kot moji moški kolegi.

 

Dobrih praks v preteklosti nisem posebno zaznavala, vidim pa, da IPES že pomembno prispeva k dojemanju tega koncepta.

 

Na kakšen način pa vaše podjetje danes implementira načela enakosti spolov oziroma za kaj si nameravate prizadevati v prihodnosti?

Mislim, da pri nas v podjetju kar dobro izvajamo načelo enakosti spolov. To se kaže predvsem v tem, da smo v kolektivu večinoma same “samozadostnice“, kot velikokrat slišim. Ničesar se namreč ne ustrašimo in se znajdemo. Začne se pri malih stvareh in to pomeni, da znamo same dvigniti in premakniti, ne čakamo vedno Simonove moške roke, če navedem le najočitnejši primer.

 

Naslednji korak bo, da zaposlimo še kakšnega moškega, da bosta oba spola bolj enakovredno zastopana (trenutno razmerje je 4:1 v prid žensk :)) Poleg tega ni razlik v plačilu glede na spol na enakem delovnem mestu, prav tako pa velja pri nas načelo enakosti pri odločanju – ni da moška ali ženska obvelja, pač pa najpametnejša (kdaj pa tudi najbolj vztrajna :)).

 

Kaj bi se po vašem mnenju moralo spremeniti, bodisi v zakonodaji, kulturi, vzgoji ali kateremkoli drugem področju, da bi se načelo enakosti spolov uspešneje izvajalo v praksi gospodarstva?

Enakost spolov ni le političen koncept. Vse izvira iz širše družbenega dojemanja žensk in moških, delitve nalog, zgodovinskega vidika ženske in njenih zmogljivosti. Lep in preprost primer opažam sedaj, ko imam 9-mesečno dojenčico, ki je ne oblačim ves čas v roza, vendar kdaj tudi v rjavo, rumeno, sivo. Vsi takoj pomislijo, da je fantek. Že tu se začne. Zakaj dojemamo nekatere barve kot punčkaste in druge kot fantovske in zakaj tega ni mogoče spremeniti? Ker je tako globoko zakoreninjeno. In iz teh korenin izhaja tudi dojemanje tega ali znam položiti ploščice oziroma sama sestaviti pohištvo. Enakost pomeni, da že vzgajamo, da smo vsi zmožni opravljanja vseh nalog, nato pa si vsak sam izbere, kaj bi najrajši počel. In šele takrat se bo, po mojem mnenju, diskriminacija začela organsko zmanjševati.

 

 


Prispevek je del projekta “Let’s Head Private: Gender Equality Mainstreaming of Slovenia’s Private Sector”, ki ga podpirata U.S. Embassy Ljubljana in Združenje Manager.