Pred nekaj meseci je v Sloveniji začel v popolnosti veljati Družinski zakonik[1]. Ta zamenjuje štirideset let star Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki smo ga doslej uporabljali za urejanje razmerij družinskega prava[2]. Medtem ko Družinski zakonik prinaša veliko pozitivnih sprememb, še posebej glede priznavanja samostojnosti ljudem z motnjo v razvoju in duševnimi motnjami[3], menim, da bi se morala sprememba ureditve premoženjskih razmerij med zakoncema obravnavati bolj kritično.

 

Pred uvedbo Družinskega zakonika sta imela zakonca po sklenitvi zakonske zveze po samem pravu skupno premoženje[4]. Skupno premoženje je tisto, ki sta ga zakonca ustvarila z delom med časom trajanja zakonske zveze in spremembe tega zakonskega režima niso bile na voljo[5].

 

Nova ureditev v Družinskem zakoniku dopušča možnost, da si zakonca sama prosto uredita premoženjski režim, ki je drugačen od zakonske ureditve (npr. izključita skupno premoženje ali določita drugačne posledice razveze glede deljenja premoženja)[6]. Po novi ureditvi se torej premoženje, ki je bilo prej skupno in se je delilo na polovico, zdaj lahko s sklepom pogodbe med zakoncema ureja drugače[7]. Na prvi pogled je ta sprememba pozitivna, saj poudarja temeljna načela civilnega prava kot je avtonomija pravnih subjektov, da odločajo o vsebini svojih pravnih poslov[8]. Sprememba tudi sledi trendu v Evropi, kjer je Slovenija ena zadnjih držav, ki je uvedla to možnost[9]. Kljub prednostim, pa je zaradi še vedno obstoječe neenakosti med spoloma v naši družbi uvedba avtonomnega sistema ureditve premoženja med zakoncema lahko problematična.

 

Če bi imeli moški in ženske v vsakdanjem življenju res enake možnosti; tako v smislu kariere, kot tudi delitve družinskih obveznosti, bi bila takšna ureditev popolnoma smiselna. Ob obravnavi osnovnih statistik, pa se lahko prepričamo, da temu ni tako in da se ženske v zvezi bolj pogosto odrekajo razvoju kariere, kot moški. To posledično vpliva na premoženje, ki so ga ženske zmožne ustvariti v času zakonske zveze. Nov režim, ki dopušča neenako delitev premoženja pridobljenega z delom, lahko torej vodi v dodatno diskriminacijo žensk v zvezi.

 

V skladu s predstavitvijo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Slovenija teoretično v dobrem stanju na področju enakosti med spoloma navkljub še vedno daleč od realizacije tega v vsakodnevnem življenju prebivalcev[10]. Res je, da globalni indeks enakosti spolov (WEF) postavlja Slovenijo na visoko 11. mesto[11] ter, da je v Sloveniji delež zaposlenosti žensk (70 % žensk zaposlenih nad 20. letom) nad povprečjem EU[12]. Kljub visoki stopnji zaposlenosti, pa obstaja v Sloveniji med moškimi in ženskami plačna vrzel povprečno v višini 7,8 %, ki vrhunec doseže v kategoriji oseb starih med 45 in 54 let[13], ko znaša kar 12,2 %.

 

Pomemben razlog za morebitne zadržke pri uvedbi pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema je predvsem usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, ki ima v praksi večji negativni učinek za kariere žensk in posledično njihova premoženja med časom trajanja zveze. Ženske so tudi v Sloveniji, čeprav manj kot v drugih evropskih državah, bolj pogosto zaposlene s krajšim delovnim časom (13,7 % žensk v primerjavi s 6 % moških)[14]. Glavni razlog za zaposlitev s krajšim delovnim časom pa je skrb za otroke ali druge odrasle potrebne pomoči[15] – torej skrbstvene obveznosti, ki navadno izhajajo iz skupnega ali zakonskega življenja. Ženske prav tako v povprečju namenijo več časa za gospodinjenje in skrb za otroke, ki se po letnih seštevkih odraža v razliki med 26 delovnimi dnevi, ki jih moški porabijo za ta opravila in 65 delovnimi dnevi na leto, ki jih porabijo ženske[16]. Neenakosti so vidne tudi pri delitvi starševskega dopusta, odsotnosti iz službe zaradi nege družinskega člana, odločitvi za menjavo službe zaradi boljšega usklajevanja družinskih obveznosti in odpovedi napredovanja zaradi le-teh[17]. V vseh navedenih kategorijah ženske v Sloveniji žrtvujejo svoje karierne možnosti v večji meri kot moški[18].

 

Razlike, ki še vedno obstajajo med spoloma na naštetih področjih kažejo, da se v naši družbi kljub enakopravnosti moških in žensk in prizadevanju za enakost, ta v realnosti še ne odraža. Zaradi neenakih bremen za moške in ženske v zvezi, ki vplivajo na kariero posameznika, je možnost avtonomnega urejanja premoženjskega razmerja s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko problematična. Še posebej način, da se premoženje pridobljeno z delom za časa trajanja zakonske zveze ne deli na polovico, temveč po načelu »kar zaslužim jaz, je moje, kar zaslužiš ti, je tvoje« verjetneje vodi k večji neenakosti[19]. Seveda je sklenitev take pogodbe le možnost, ki jo dopušča Družinski zakonik in je lahko neuporabljena. Teoretično je celo lahko uporabljena za zaščito blaginje ekonomsko bolj zapostavljenega partnerja, vendar je malo verjetno, da bi se institut namenjen zavarovanju lastnega premoženja urejal v prid nasprotne pogodbene stranke.

 

Ne glede na moje pomisleke, se ta institut uporablja v mnogih evropskih in drugih državah po svetu. Primerjalnopravno je v državah EU avtonomno urejanje premoženjskega režima med zakoncema v obliki predporočne pogodbe (to je le vrsta pogodbe, ki jo zakonca lahko skleneta s pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij, slednji je širši pojem) pogosto sprejeto. Kljub temu pa se v pravu in sodni praksi teh držav pojavljajo znaki potencialnih izzivov in problematik z vidika enakosti spolov.

 

Nemško federalno sodišče je odločilo, da se predporočne pogodbe, ki očitno zapostavljajo eno izmed strank razveljavijo[20]. Še bolj specifično pa je odločilo, da se takšna pogodba lahko izpodbija, še posebej v primeru, ko se enemu od partnerjev očitno dvignejo dohodki, ker drugi ostane doma in skrbi za otroke[21]. Podobno je tudi na Danskem, kjer kljub sprejemanju predporočnih pogodb sodišča zavrnejo uveljavitev pogodbe, če je ta nepravična do strank[22]. V Španiji tudi ob načelni dovolitvi predporočnih pogodb, ne veljajo tiste, ki so v škodo otrokom ali resno oškodujejo enega od zakoncev[23]. Glede na navedene prakse v državah, ki take pogodbe že sprejemajo je razvidno, da velika avtonomija med zakoncema lahko ogrozi enakost med spoloma, ki mora biti pravno zavarovana.

 

Res je, da z uvedbo večje avtonomije sledimo trendu evropskih držav[24], a to ne pomeni, da je ne smemo kritično obravnavati. Pozitivna plat nove ureditve je, da se stranki lahko z vnaprejšnjim dogovorom izogneta dolgotrajnim sporom na sodiščih[25]. Kljub temu pa menim, da je načelna ureditev, ki zagotavlja večjo enakost med zakoncema bolj pomembna od vrednot ekonomičnosti in učinkovitosti. Iz tujih sodnih praks pa tudi vidimo, da enakost med zakoncema z novo ureditvijo ni zagotovljena.

 

Tudi sama bi si želela, da bi bile statistike drugačne in bi bile tako družinske obveznosti obeh zakoncev v trajnem odnosu bolj enakovredno porazdeljene kakor tudi možnosti za kariero in enak zaslužek, a na žalost kljub izboljšanju v zadnjih letih temu še vedno ni tako. Dokler enakost med spoloma ni zagotovljena v vsakdanjem življenju, obstaja verjetnost diskriminacije žensk pri uporabi nove ureditve premoženjskih razmerij med zakoncema.

 

 


 

 

O avtorici: Lucija Tacer, dip. ekon. in pol.

 

Lucija Tacer je študentka Pravne fakultete in ima diplomo iz ekonomije in politologije iz Univerze Vanderbilt. Posebej jo zanima delo na področju enakosti spolov in vloga zakonodaje pri uresničevanju teh ciljev. Kot gostujoča kolumnistka se je Inštitutu za proučevanje enakosti spolov pridružila v letu 2019.

 

 

 

 

 

 


 

 

Bibliografija

 

Bauman, J. in Bostič, T. (2019). Družinski zakonik: Koristnice. Radio Maribor. Dostopno prek https://4d.rtvslo.si/arhiv/koristnice/174617933 (23. julij 2019).

 

Juhart, M., Možina, D., Novak, B., Polajnar-Pavčnik, A. in Žnidaršič Skubic, V. (2016). Uvod v civilno pravo. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.  

 

(2019). Novosti družinskega zakonika: Studio ob 17h. MMC RTV Slovenija. Dostopno prek https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174609005 (23. julij 2019).

 

(2019). Prenups around the world. The Law Office of Jeremy D. Morley. Dostopno prek https://www.international-divorce.com/prenups_around_the_world.htm (23. julij 2019).

 

Robnik, S. (2019). Enakost žensk in moških: Kje smo? Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dostopno prek http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/enake_moznosti/Moje_delo._Moja_pokojnina/Sonja.pdf (23. julij 2019).

 

Rus, U. (2019). Začel je veljati nov družinski zakonik: kam po razvezo in kam po skrbništvo? Dnevnik. Dostopno prek https://www.dnevnik.si/1042883279 (23. julij 2019).

 

 (2019). “Predporočno pogodbo, prosim!”. Sibinčič Križanec. Dostopno prek https://www.s-k.law/sl/predporocno-pogodbo-prosim/ (23. julij 2019).

 

(2019). Spremembe Družinskega zakonika – od 15. 4. 2019 dalje. Računovodja.com. Dostopno prek https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=10658/Spremembe_Druzinskega_zakonika_-_od_15_4_2019_dalje (23. julij 2019).

 

STA & VIDEO: Planet TV. (2019). Družinski zakonik začel veljati: preberite, kaj se spreminja. SiolNET. Dostopno prek https://siol.net/novice/slovenija/druzinski-zakonik-skrbniske-pravice-nad-otroki-bodo-lahko-dodeljene-tudi-ozji-druzini-495232 (23. julij 2019).

 

World Economic Forum. (2018). The Global Gender Gap Report 2018. Dostopno prek http://www3.weforum.org/docs/WEF_GGGR_2018.pdf (25. julij 2019).

 

 


 

[1] Družinski zakonik, 2017.

[2] Bauman in Bostič (2019).

[3] Novosti družinskega zakonika: Studio ob 17h. (2019).

[4] Bauman in Bostič (2019).

[5] Rus (2019).; Bauman in Bostič (2019).

[6] Spremembe Družinskega zakonika – od 15. 4. 2019 dalje. (2019).; “Predporočno pogodbo, prosim!”. (2019).

[7] Bauman in Bostič (2019).

[8] Juhart, M., Možina, D., Novak, B., Polajnar-Pavčnik, A. in Žnidaršič Skubic, V. (2016). str 46.

[9] Bauman in Bostič (2019).

[10] Robnik (2019).

[11] World Economic Forum. (2018). str. 8.

[12] Robnik (2019).

[13] Robnik (2019).

[14] Robnik (2019).

[15] Robnik (2019).

[16] Robnik (2019).

[17] Robnik (2019).

[18] Robnik (2019).

[19] Rus (2019).

[20] Prenups around the world. (2019).

[21] Prenups around the world. (2019).

[22] Prenups around the world. (2019).

[23] Prenups around the world. (2019).

[24] Bauman in Bostič (2019).

[25] Bauman in Bostič (2019).