V slovenskem prostoru se (končno!) veliko govori in piše o problematiki ter razsežnostih spolnega nadlegovanja. V akciji #jaztudi (http://www.jaztudi.si/) se zbirajo pričevanja številnih posameznikov_c, ki so imeli_e izkušnjo s spolnim nadlegovanjem  – v kulturi, na javnem prevozu, delovnem mestu ali pa v akademskem prostoru. Nekatera druga področja, ki so prav tako prežeta s spolnim nadlegovanjem, pa še vedno ostajajo neizpostavljena. Zato bova v pričujočem prispevku predstavili področje plačanega študentskega dela, s poudarkom na hostesnem delu, ki je s spolnim nadlegovanjem prav tako močno zaznamovano. Gre za spolno specifično obliko dela, ki ga preko študentske napotnice opravljajo predvsem mlade študentke.

 

Edina obstoječa raziskava na tem področju je bila v Sloveniji narejena v okviru diplomske naloge na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani [1], ki služi kot referenca pričujočega prispevka. Ena izmed hostesnih delavk, s katero je bil v okviru naloge opravljen intervju, se spominja dogodka, ko je med delom do nje prišel nadrejeni in jo prijel za zadnjico. »Rekel mi je: Sofija, od kdaj imaš ti tako dobro rit, se obrnil in šel proč. Zgodilo se je v sekundi, ostala sem v šoku, nisem točno razumela.« Prav tako izpostavi incident, ki ga je imela s stranko moškega spola: »medtem, ko sem se na eni izmed zabav za šankom pogovarjala z natakarico, ko mi je tiskala račune, je do mene prišel moški na vseh štirih in me začel poljubljati po stegnih« (Sofija, 22) [1]. Gre za pričevanje, ki pri opravljanju tovrstnega študentskega dela še zdaleč ni osamljen primer. Mnoge študentke opravljajo študentsko delo v storitvenem sektorju kot hostese, kjer so zaradi specifike tovrstnega dela še toliko bolj izpostavljene spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu.

 

To, kako definiramo spolno nadlegovanje, je vprašanje, ki mu moramo v kontekstu raziskovanja in preprečevanja pojava posvetiti veliko pozornosti, saj predstavlja temeljno izhodišče razumevanja razsežnosti spolnega nadlegovanja, je ključno pri njegovem prepoznavanju v vsakdanjem življenju in  nenazadnje zelo pomembno vpliva tudi na oblikovanje zakonodaje in politik, katerih namen je zaščititi delavce_ke pred pojavom spolnega nadlegovanja. Gre za pomembno orodje vzpostavljanja ničelne družbene tolerance do spolnega nadlegovanja, ki temelji na zavedanju, da se bodo osebe z izkušnjo nasilja težje obrnile na ustrezne službe pomoči ali zakonsko zaščito, če ocenjujejo, da so določene oblike spolnega nadlegovanja institucionalno normalizirane in pravno gledano sprejemljive [2]. Leta 1993 je Evropska komisija sprejela Pravila ravnanja za ukrepanje proti spolnemu nadlegovanju.Spolno nadlegovanje definirajo kot »nezaželeno ravnanje spolne narave ali drugo ravnanje, temelječe na spolu, ki ogroža dostojanstvo žensk in moških na delovnem mestu. Nezaželeno ravnanje spolne narave je lahko fizično, verbalno ali neverbalno dejanje«. Nadalje opredeljujejo konkretna ravnanja in vedenja, ki se definirajo kot spolno nadlegovanje in segajo od neželenega fizičnega stika, dotikanja, ščipanja, osvajanja, predlogov ali pritiska k spolni dejavnosti, ponavljajočih se predlogov za druženje, poniževalnega, sramotilnega obrekovanja, s spolom pogojenih žaljivk, opazk o videzu, obleki in podobno [3]. 

 

Pri preprečevanju spolnega nadlegovanja na delovnem mestu je torej zelo pomembna aktivna politika, ki preprečuje, da bi do tega pojava sploh prišlo. V tem smislu je na eni strani zelo pomembno izpostaviti odgovornost delodajalcev_k pri varovanju dostojanstvenega delovnega okolja, na drugi strani pa odgovornost države, da z ustrezno zakonodajo zagotovi pravne okvire, ki študente_ke ščitijo pred pojavom spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. 

 

Krovni dokument, ki ureja področje dela, je Zakon o delovnem razmerju (v nadaljevanju ZDR). Skladno z definicijo delovnega razmerja in delavca_ke v ZDR vidimo, da plačanega študentskega dela ne zajemata, saj študent_ka ni obvezana podpisati pogodbe o zaposlitvi, temveč za študentsko delo potrebuje le napotnico. Zakon torej plačanega študentskega dela ne obravnava kot delovnega razmerja, mu pa posveča 211. člen, ki študentsko delo ureja skupaj z delom otrok, mlajših od 15 let ter dijakinj. Študenti_ke, ki opravljajo študentsko delo, so v skladu z zadnjim odstavkom tega člena zaščiteni_e pred diskriminacijo, ki je v ZDR opredeljena kot neenaka obravnava glede na spol in druge osebne okoliščine. Spolno nadlegovanje je sicer v tem kontekstu lahko razumljeno kot neenaka obravnava na osnovi spola, zato lahko iz prebranega zaključimo, da so študenti_ke na podlagi ZDR sicer zaščiteni_e pred spolnim nadlegovanjem, vendar to v zakonodaji ni eksplicitno zapisano. Slednje kaže na nezadostnost pravne zaščite študentov_k pred spolnim nadlegovanjem pri opravljanju plačanega študentskega dela. Opozoriti je treba, da je jasna pravna podlaga, ki obravnava področje spolnega nadlegovanja pri plačanem študentskem delu, temeljnega pomena. Le obstoj takšnega pravnega okvirja lahko implicira zahtevo do delodajalcev_k in ostalih zaposlenih za zagotovitev varnega delovnega okolja.

 

Leta 1981 so na U.S. Merit Sytems Protection Board izvedli raziskavo, kjer se je pokazalo, da je v vzorcu žensk, ki so poročale o spolnem nadlegovanjem, 57% mlajših od 35 let. Mlajše ženske (med drugim tudi študentke) so za spolno nadlegovanje na delovnem mestu še toliko bolj dovzetne in posledično ranljive. Spolno nadlegovanje na delovnem mestu, ki v večji meri prizadene predvsem ženske, je pogosto posledica tako imenovanega prelivanja spolnih vlog, ki ga razumemo kot prenos spolno stereotipnih pričakovanj in zahtev do vedenj na delu, ki so za moški ali ženski spol opredeljena kot primerna ali neprimerna. Prelitje spolnih vlog pomeni, da to, da si moški ali ženska, vpliva na vloge, ki se ti jih pripisuje na delovnem mestu in nad njimi dominira. Čeprav spolne vloge v vseh situacijah vplivajo na delovne vloge, pridejo spolne vloge še toliko bolj do izraza takrat, ko moški in ženske na posameznih poklicnih področjih niso enakomerno zastopani, kar ima pomembne implikacije na družbeno in organizacijsko dinamiko delovnega okolja. Stereotipna predstava ženske kot spolnega objekta preoblikuje druge vidike njene osebnosti, kot so njene sposobnosti in spretnosti, zato se jo pogosto obravnava le v njeni telesnosti – kot predmet.

 

Na straneh, kjer so objavljena hostesna študentska dela, so pogosto postavljene zahteve za opravljanje tega dela, ki se nanašajo predvsem na določeno (majhno) konfekcijsko številko, višino nad 165 cm, dolge lase, privlačen videz in podobno. Študentke morajo (največkrat) nositi visoke pete, imeti izrazit make-up in biti oblečena v oprijeta ter ne udobna oblačila. Ajla (24), ki je prav tako ena izmed intervjuvank naloge, o smislu specifičnih uniformah v hostesnem delu pravi takole: »ti prodajaš storitev preko sebe, svojega telesa. Tvoj cilj je prodati, sredstvo je tvoje telo, če to ne bi bilo tako, ne bi nosile takih uniform in tvoja konfekcijska številka, višina, teža in lepota ne bi bili pomembni«.  Sofija (22) je svojemu delodajalcu izpostavila problem premajhnih uniform, a se je odzval s komentarjem, da »je vseeno, tako boste več prodale«, ali pa »nič hudega punce, danes boste pokazale malo jošk«.  Praksa zaposlovanja žensk specifično s tem namenom, da izpolnijo vlogo spolnega objekta na delovnem mestu se nadaljuje in je posebno opazna ravno pri hostesnem delu ter sorodnih poklicnih področjih.  

Zaskrbljujoče je, da so določena ravnanja, ki jih opredeljujemo kot spolno nadlegovanje na delovnem mestu, (v resnici) zahteve nekaterih delovnih mest, še posebej v storitvenem sektorju in zabavni industriji, kjer zahtevajo, da se zaposleni_e prepustijo sovražnim ali ponižujočim spolnim pogledom. A spolno nadlegovanje pri tovrstnih poklicnih področjih ni osamljen primer, s pojavom so prežeta tudi druga poklicna področja, skozi katera študentski_e delavci_ke prvič vstopajo na trg dela. Pomembno je, da prekinemo molk, ki že mnoga leta spremlja ta področja in da uredimo zakonodajo, ki bo jasno problematizirala ta pojav in pred njim zaščitila vse študentske delavce_ke.

 

 

Avtorici kolumne sta Mojca Suhovršnik in Sara Ugrin.

 

Mojca Suhovršnik (1996, Slovenj Gradec) je diplomirana sociologinja ter profesorica pedagogike in andragogike, trenutno pa magistrska študentka sociologije kulture in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalna področja, ki jo posebej zanimajo, so sociologija spola, sociologija religije in pedagoška sociologija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sara Ugrin je diplomirana sociologinja ter profesorica pedagogike in andragogike. Diplomirala je s področja spolnega nadlegovanja pri opravljanju plačanega študentskega dela, kar je tudi njen temeljni fokus magistrskega študija na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s področjem neenakomerne distribucije družbene in organizacijske moči med spoloma, vstopanja žensk v tradicionalno moška poklicna področja in reproduciranja tradicionalnih spolnih vlog. 

 

 

 

 

 

 


VIRI:

[1] Ugrin, Sara. 2018. Spolno nadlegovanje pri opravljanju plačanega študentskega dela: primer hostesnega dela. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.  

[2] Sedmak, Mateja. Kralj, Ana. 2006. Nevarna zasebnost – nasilje v družinah v Sloveniji. Družboslovne razprave, 22(53): 93–110. 

[3] Kozmik, Vera. 1999. Kako se spopasti s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko.