Umetnost, človek, ženska.

Kljub vsem naštetim dosežkom je bila Farrenc deležna nižjega plačila kakor njeni moški kolegi. Kljub nekajletnemu ‘tihemu strinjanju’ s takšnimi pogoji se je skladateljica, profesorica in pianistka po uspehu njenih Nonetov za pihala in godala temu uprla. In prav to – njena glasbena dela in glasbeno delovanje – je tisto kar predstavlja Luise Farrenc, ne njen spol ali njen socialni status.

Beri dalje

Pismo po volitvah 2018

Ženske smo bile v minuli kampanji statistke. Bile smo tiste, ki se nismo znale podpisati in nismo vedele kaj podpisujemo. Bile smo tiste, ki smo lepe, visoke in navdušene nad čevlji. Bile smo tiste, ki smo se morale zagovarjati. In, kar je najbolj pomembno, ženske smo bile tiste o čigar ustavnih pravicah se je dvomilo, izrekalo, premišljevalo in jih revidiralo. Poslušali smo o beguncih, o davkih in o privatizaciji, o izgubljenih milijardah in preplačanih storitvah, a ničesar nismo slišala o nasilju nad ženskami. O položaju starejših žensk. O plačilnih neenakosti med moškimi in ženskami. O potrebi po ustvarjanju enakih izhodiščnih pogojev ne zgolj med moškimi in ženskami, temveč med vsemi ženskami. O življenju v družbi deklarirane enakopravnosti, ki ne razume razlike med enakostjo, enakovrednostjo in enakopravnostjo. Ženske, spet, nismo bile slišane. Politika je ostala moškega spola.

Beri dalje

Daleč od švedske, a v evropskem povprečju – kaj smo se naučili?

Slovenke in Slovenci smo se v nedeljo, 3. junija letos, odločali o tem, kdo nas bo zastopal v osmem sklicu Državnega zbora RS. Če napravimo kratek zgodovinski oris zastopanosti žensk v parlamentu lahko vidimo, da nam je v preteklosti šlo precej slabše kot nam gre danes – najslabšo zastopanost žensk v parlamentu beležimo v mandatu med leti 1996–2000 in 2004–2008, ko je bilo izvoljenih zgolj 12 žensk (13 % zastopanost), najbolje pa v mandatu med leti 2011–2013 (32 %) in 2014–2018 (35 %).

Beri dalje