Politika reprezentacije žensk(e) v oglaševanju

Vse dokler oglaševanje gospodarstva ni prepričalo o prednostih in pomembnosti svojih storitev, se je osnovna idealistična ideja o razporejanju dobička v gospodarskih družbah vrtela okrog vračanja razlike med prihodki in stroški nazaj v podjetje: v rast in razvoj, v proizvodnjo in v delovno silo. V zgodnjem (industrijskem) kapitalizmu so kapitalisti v delavcu še zmeraj videli samo delavca in ne (še) tudi potrošnika, zato so njegovo življenje nadzorovali zgolj na njegovem delovnem mestu ter se sploh…

Beri dalje

(Ne)enakost spolov na najvišjih delovnih mestih v gospodarstvu

  Začnimo s statističnimi dejstvi. “V letu 2016 je bilo v Sloveniji 817.000 delovno aktivnih prebivalcev, od tega je bilo 370.000 ali 45 % žensk. 275.000 delovno aktivnih prebivalcev Slovenije je imelo terciarno izobrazbo, od tega 59 % žensk. Višje- in visokošolsko izobražene ženske so za svoje delo prejele mesečno povprečno 2.146 EUR bruto, kar je bilo 450 EUR manj, kot so prejeli moški z enako izobrazbo. Revščina grozi v Sloveniji več ženskam kot moškim. Stopnja tveganja…

Beri dalje

Pismo po volitvah 2018

Ženske smo bile v minuli kampanji statistke. Bile smo tiste, ki se nismo znale podpisati in nismo vedele kaj podpisujemo. Bile smo tiste, ki smo lepe, visoke in navdušene nad čevlji. Bile smo tiste, ki smo se morale zagovarjati. In, kar je najbolj pomembno, ženske smo bile tiste o čigar ustavnih pravicah se je dvomilo, izrekalo, premišljevalo in jih revidiralo. Poslušali smo o beguncih, o davkih in o privatizaciji, o izgubljenih milijardah in preplačanih storitvah, a ničesar nismo slišala o nasilju nad ženskami. O položaju starejših žensk. O plačilnih neenakosti med moškimi in ženskami. O potrebi po ustvarjanju enakih izhodiščnih pogojev ne zgolj med moškimi in ženskami, temveč med vsemi ženskami. O življenju v družbi deklarirane enakopravnosti, ki ne razume razlike med enakostjo, enakovrednostjo in enakopravnostjo. Ženske, spet, nismo bile slišane. Politika je ostala moškega spola.

Beri dalje

Kaj pa splav?

Mene zanima, kako so se ženske, prizadete zaradi osebne stiske, ki jih je privedla do takšne določitve, spopadle s stisko, ki je splavu (šele) sledila. Ali ne bi bila ravno analiza odziva njihovih zasebnih in javnih skupnosti edini pravi test demokratičnosti tega vprašanja? Ustavno zagotovljena pravica ni dovolj, če izvajanje te pravice za ženske kasneje pomeni izpostavljenost obsojanju, ki sovražni govor skriva za masko svobode izražanja.

Beri dalje