Ne odmikaj(mo) pogleda stran!

Odgovorni smo, če ne uspemo zgraditi takšne demokratične skupnosti, ki bi bila do nasilja nad ženskami senzibilna. Ki bi ga znala prepoznati, obsoditi in predvsem preprečevati. Pomikanje obravnavanja nasilja v zasebnost domov nas pomika stran od izgradnje takšne skupnosti, saj se nasilje nad ženskami tako obravnava kot zasebna zadeveanekega para, nam pa se ob tem, v funkciji opravičevanja ohranjanja nasilja, ponujajo znane argumentacije: “To je med njima”, “Takšen odnos pač imata”, “Ne poznam(o) ozadja njunega razmerja”, “Če bi bilo prehudo, bi ga najbrž že zapustila”, “Če bi hotela, bi sama poiskala pomoč”.

Beri dalje

(Spolna) diskriminacija in nadlegovanje na delovnem mestu – kako naprej?

Ženske se v času širših družbeno-političnih negotovosti ob zavedanju pomembnosti finančne neodvisnosti, svojih delovnih mest oklepajo in jih na noben način ne želijo ogroziti. Po drugi strani so s strani tistih, ki diskriminacijo in nadlegovanje izvajajo (ob tihi privolitvi tistih sodelavcev, ki to zgolj opazujejo) dnevno priča discipliniranju in utrjevanju predstave o njihovi manjvrednosti in nesposobnosti. Da obstajajo ženske, ki celotno delovno dobo preživijo kot žrtve takega ali drugačne nadlegovanja in diskriminacije je nedopustno.

Beri dalje

Ženske v (moškem) svetu informacijsko-komunikacijske tehnologij

  Pred dobrimi dvestotimi leti se je rodil človek, ki je prvi napisal algoritem za strojno procesiranje. Ta človek je bila ženska. Augusta Ada King, bolj znana pod vzdevkom Ada Lovelace, ki je v svojem kratkem življenju (rodila se je 10. 12. 1815 in umrla 27. 11. 1852) s svojim delom omogočila nastanek vizij, ki danes omogočajo obstoj računalniške tehnologije kot jo poznamo. Ada Lovelace je med letoma 1842 in 1843 v angleščino prevedla članek…

Beri dalje