O koncu našega prijateljstva

  (Refleksija na romane Neapeljskega cikla, Elena Ferrante, Cankarjeva založba)   Ker sem že na uvodnih straneh prvega dela Neapeljske mojstrovine Elene Ferrante z naslovom Genialna prijateljica lahko prebrala, da je Lila, ena od prijateljic, tista bolj nenavadna, iznajdljiva, iskriva, uporniška, kritična in neustrašna – izginila in da se ja za njo izbrisala vsaka sled, sem z branjem zadnje knjige O izgubljeni deklici, nalašč odlašala. Vedela sem, da se bo z zadnjo prebrano stranjo končalo…

Beri dalje

Kakšne zgodbe bomo pripovedovale našim hčeram?

  Refleksija na roman Dnevi zavrženosti (Cankarjeva založba, 2016)   Dolgo časa sem se Ferrantemaniji zavestno zoperstavljala, precej vzvišeno sem menila, da tolikšna popularnost avtorice ne more sovpadati z literarno ali celo družbeno-kritično, subverzivno vrednostjo besedila in da moje branje, v katerega Elena Ferrante zato ni imela vstopa, ne pogreša ničesar. Njena želja po odsotnosti, kakor sama imenuje svojo odločitev, da piše pod psevdonimom in dejstvo, da dejansko osebo za romani poznajo samo založniki, sem…

Beri dalje