Kakšne zgodbe bomo pripovedovale našim hčeram?

  Refleksija na roman Dnevi zavrženosti (Cankarjeva založba, 2016)   Dolgo časa sem se Ferrantemaniji zavestno zoperstavljala, precej vzvišeno sem menila, da tolikšna popularnost avtorice ne more sovpadati z literarno ali celo družbeno-kritično, subverzivno vrednostjo besedila in da moje branje, v katerega Elena Ferrante zato ni imela vstopa, ne pogreša ničesar. Njena želja po odsotnosti, kakor sama imenuje svojo odločitev, da piše pod psevdonimom in dejstvo, da dejansko osebo za romani poznajo samo založniki, sem…

Beri dalje