Kakšne zgodbe bomo pripovedovale našim hčeram?

  Refleksija na roman Dnevi zavrženosti (Cankarjeva založba, 2016)   Dolgo časa sem se Ferrantemaniji zavestno zoperstavljala, precej vzvišeno sem menila, da tolikšna popularnost avtorice ne more sovpadati z literarno ali celo družbeno-kritično, subverzivno vrednostjo besedila in da moje branje, v katerega Elena Ferrante zato ni imela vstopa, ne pogreša ničesar. Njena želja po odsotnosti, kakor sama imenuje svojo odločitev, da piše pod psevdonimom in dejstvo, da dejansko osebo za romani poznajo samo založniki, sem…

Beri dalje

Varuška = kvaliteta opravljene storitve (siti otroci in počiščeno stanovanje)?

Refleksija romana Uspavanka (Mladinska knjiga, 2019)   “Dojenček je mrtev. Nekaj sekund, pa je bilo vsega konec. Zdravnik je zatrdil, da ni trpel. Izmaličeno telesce, obkroženo z igračkami, so položili v sivo vrečo in nad njim zapeli zadrgo. Punčka je bila, ko so prišli reševalci, še živa. Borila se je kot divja zver. Našli so sledi boja, delce kože za njenimi mehkimi nohti.  V reševalnem vozilu, ki jo je peljalo v bolnišnico, je bila nemirna,…

Beri dalje

Oddam maternico v najem, ugodno, oddam najboljšemu ponudniku

Refleksija o Farmi, romanu Joanne Ramos (Mladinska knjiga, 2019)   “Nisi videla nujnega obvestila v poročilih, da ni nič več sveto? Vse je na prodaj. Vključno z vsemi v tej tovarni otrok.”   Farma ni lahkotno branje. Njena vsebina nas zato ne bo popeljala v nobene neznane svetove, ki si jih pred spanjem zamišljamo, morda o njih celo sanjamo. Ne, roman ki tudi v svojem koncu ostaja predvsem realna refleksija aktualne družbeno-politične situacije in položaja žensk…

Beri dalje