Raziskava o enako(pravno)sti spolov na evropskem političnem parketu

Volitve v Evropski parlament 2019 – slovenske odločevalke in odločevalci

 

 

Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) je po uspešno opravljeni analizi volitev v Državni zbor in izdani publikaciji Volitve 2018: Enakost spolov na slovenskem političnem parketu, zasnoval novo raziskavo z naslovom Volitve v Evropski parlament 2019: Enako(pravno)st spolov na evropskem političnem parketu – slovenske odločevalke in odločevalci. S slednjo želimo opraviti refleksijo dosedanjega delovanja, trenutnega razumevanja in prihodnjih usmeritev glede obravnave področja enakosti spolov v okviru Evropske unije.

 

Enakost spolov sicer predstavlja enega izmed temeljnih ciljev Evropske unije, ki za uresničitev tega načela skuša skrbeti preko zakonodaje in s sodno prakso, namenjeno utrjevanju načela enakosti in nediskriminacije. Poglaviten namen naše analize je zato preveriti razumevanje in uresničevanje tega cilja s strani slovenskih odločevalcev in odločevalk v Evropskem parlamentu. Analiza bo sestavljena iz treh osrednjih delov: orisa trenutnega stanja – pregleda statistik, zavez in dosedanjega delovanja pri reševanju problematike na področju EU (1), analize odgovorov strankarskih kandidatov in kandidatk glede razumevanja področja enakosti spolov na ravni EU (2) in primerjalne analize političnih programov njihovih strank na nacionalni ravni s programi evropskih grupacij, katerim se stranke pridružujejo na ravni Evropskega parlamenta (3). Pri raziskavi bodo z uvodnimi premisleki v obliki daljših prispevkov sodelovali tudi strokovnjaki in strokovnjakinje, ki se tudi sicer ukvarjajo z dotičnimi področji obravnave.

 

Raziskava bo v obliki publikacije izšla v spletni in fizični obliki že kmalu po volitvah v Evropski parlament, ki bodo potekale 26. maja 2019, do takrat pa vam, v času tehtanja odločitve komu na prihajajočih volitvah nameniti glas, predstavljamo del raziskave, ki zajema odgovore nosilcev in nosilk posameznih kandidatnih list na tri temeljna vprašanja glede razumevanja koncepta enako(pravno)sti spolov in (dosedanjega ter prihodnjega) naslavljanja tega področja na ravni Evropske unije. Kljub temu, da so ob prvem branju odgovori kandidatk in kandidatov morebiti podobni, saj skoraj vsi jasno izražajo pomen prednostne obravnave tega vprašanja, je glede na statistko plačilne vrzeli, nasilja nad ženskami, nizke stopnje zastopanosti žensk pri procesih odločanja in usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, potrebno v praksi enakost spolov šele doseči. Naša refleksija se zato na tem mestu ne sme ustaviti, temveč šele začeti – ravno tukaj, pri različnem razumevanju trenutnega položaja enako(pravno)sti in različnih poteh do njene implementacije. Glede na to, da (ne)enakost spolov zadeva vse, tako moške kot ženske, ima jasne (tudi merljive) posledice za naša življenja in predvsem ženske postavlja v neenak položaj, je marginaliziranju tega vprašanja potrebno napovedati konec. K temu bo poskušala prispevati tudi najnovejša raziskava našega inštituta.

 

Preliminarna analiza odgovorov je pokazala, da je že med prioritetnimi področji reševanja vprašanja enakosti spolov med posameznimi strankami vidna kompleksnost obravnavane tematike. Po drugi strani moramo ob tem poudariti pomembnost večplastnega razumevanja enakosti spolov in cilj ter namero hkratne implementacije enakosti na vseh navedenih področjih.

 

 

pastedGraphic.png

 

 

 

 

Prošnjo za sodelovanje v raziskavi smo poslali vsem parlamentarnim strankam in vsem aktualnim poslancem in poslankam v Evropskem parlamentu. Stranki SNS in NSi svojih odgovorov nista posredovali.

 

V nadaljevanju vam razkrivamo odgovore nosilcev in nosilk kandidatnih list za evropske volitve 2019 na tri zastavljena vprašanja:

 

 

 

 

  Kako razumete položaj vprašanja enakosti spolov v Evropski uniji? 

 

 

Tanja Fajon

(SD, S&D)

 

  Vprašanje enakosti spolov v Evropski uniji razumem kot eno od prioritetnih vprašanj, saj posledice (ne)enakosti med spoloma vpliva na praktično vse segmente življenja in tudi  samega odločevalskega procesa. EU se tega zaveda in to vprašanje postavlja visoko na svojo agendo.  Vendar pa je iz dostopnih podatkov in statistik o številnih obstoječih razlikah med spoloma v smislu neenakopravnosti razvidno, da še zdaleč nismo na koncu poti.  Povprečna urna postavka za ženske delavke za delo enakih vrednosti je v EU v povprečju še vedno 16 % nižja kot za moške delavce. Neenakost se kaže tudi v višini pokojnin med spoloma – v poprečju v EU ženske prejemajo kar 40 % nižjo pokojnino. In kar še zbuja zelo veliko skrb: iz novejših kazalcev je razvidno, da se je po vdoru radikalno desne konservativne struje v sicer desnosredinsko prevladujočo politiko položaj med spoloma poslabšal: ne le, da EU kot celota ni zmogla ratificirati Istanbulske konvencije, v vse več državah članicah smo priča odkritim napadom na pravice LGBTQI, na znanstveni koncept enakosti med zgodovinsko nastalima socialnima spoloma, na ženske seksualne in reproduktivne pravice, na feministične aktivistke v politiki in v civilni družbi ipd. Obstoj razlik zaradi spola je seveda v nasprotju s politikami socialne demokracije EU in mu kot podpredsednica socialnih demokratov v Slovenji in podpredsednica skupine socialistov v evropskem parlamentu seveda zelo nasprotujem, podpiram pa ukrepe, ki pomenijo korak v bolj enakopravno, pravično in progresivno družbo. Zadnji tak korak v tem mandatu je bila moja podpora direktivi o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, ki bo pomembno prispevala k zmanjšanju razlik v plačah in pokojninah. Veseli me, da je Slovenija relativno hitro ratificirala Istanbulsko konvencijo.

 

 

Irena Joveva

(LMŠ, ALDE)

 

  Bom začela s tem, česa ne razumem. Ne razumem, da si leta 2019 kdorkoli sploh še zastavlja kakršnokoli vprašanje oziroma dvom glede enakosti spolov. Zaradi stereotipov, ki – roko na srce – ne delajo usluge nikomur, saj spole postavljajo v neke igrane vloge in po mojem mnenju marsikoga tudi ponižujejo, če ne še kaj hujšega. Že to, da obstaja Evropski inštitut za enakost spolov, ki si prizadeva za uveljavitev enakosti spolov, nam pove vse. Svojega cilja te enakosti EU na žalost (še) ni dosegla, je pa seveda edino prav, da si za to prizadeva in utrjuje načelo enakosti, pa tudi njegovo izvajanje. Ne moremo reči, da EU na tem področju ni storila oziroma ne dela nič (kot primer gre morda izpostaviti to, da ženske in moški prejemajo enako plačilo za enako delo), toda kljub vsemu izzivi ostajajo. Želim si predvsem, da bi se v politiki (vsi, ženske, moški, kdorkoli) prenehali obremenjevati  s tem, čigav svet je politika, čigav svet so vodilne funkcije in koga je več. Šteti morajo rezultati in šteti mora delo, ne pa to, kako kdo izgleda.

 

 

Angelika Mlinar

(SAB, ALDE)

 

  Moj doktorat ima naslov »Ženske pravice kot človekove pravice« in lahko rečem, da ženske še vedno nismo povsem enakovredno obravnavane niti v Evropski uniji, se pa stopnja obravnave prav zaradi Evropske unije in dejavnosti, ki jih izvajamo za opolnomočenje in spoštovanje žensk v družbi, izenačuje. Zato se moramo odločno boriti proti skrajnim desničarjem, kot so Orban, Salvini in drugi, ki hočejo uničiti Evropsko unijo in ki v Evropsko unijo ponovno vnašajo nazadnjaško dojemanje vloge žensk v družbi. Kot ženska in kot koroška Slovenka zelo dobro vem, kako se počuti nekdo, ki ni obravnavan enakovredno in se proti taki diskriminatorni obravnavi borim že vse življenje. Poleg ohranitve Evropske unije je zame na teh volitvah zato ključno tudi vprašanje vpliva Slovenije v EU. Prepričana sem, da je naša država kot drugorazredna obravnavana samo zato, ker so evropski poslanci iz Slovenije doslej delali predvsem za svoje interese. To je treba v novem mandatu spremeniti in na ta boj za enakopravnost sem pripravljena.

 

 

Gregor Perič

(SMC, ALDE)

 

  Razumemo ga kot eno od prioritetnih vprašanj. Kot takega ga kot stranka, članica evropske družine ALDE, ne razumemo le v okviru Evropske unije, ampak tudi na nacionalni ravni. EU je v preteklem obdobju storila pomemben napredek pri zagotavljanju enakosti spolov. Splošno zavedanje in širše družbeno sprejetje, da lahko vsak posameznik, ne glede na spol, enako prispeva k družbenemu razvoju in blagostanju, ocenjujemo kot pomemben civilizacijski dosežek evropske skupnosti. Politika EU na področju enakih možnosti je trenutno usmerjena v spodbujanje držav članic, da sprejemajo različne ukrepe za doseganje enakosti med spoloma. Ker je boj za enakost kontinuiran in nikoli dokončan, je potrebno vprašanje enakosti spolov prednostno obravnavati tudi v prihodnjem obdobju na ravni vseh institucij EU, predvsem z vidika uvedbe kvot za večjo uravnoteženost med spoloma ne le v javnih podjetjih in organih odločanja, temveč tudi v gospodarstvu – tukaj je prostor za izboljšave največji.

 

 

Igor Šoltes

(DeSUS, ALDE)

 

  Če sprašujete po mojem osebnem pogledu na stanje na področju enakopravnosti spolov, potem sodim, da so mnoge evropske države še vedno ujetnice zastarele miselnosti in zastarelih delitev na močnejši in ne-močnejši spol. Indeks enakopravnosti spolov, ki ga vsako leto objavlja Evropski inštitut za enakost spolov, uvršča Slovenijo na relativno visoko 10. mesto, kar pa nas ne sme navdajati z občutki lagodja in pretiranega zadovoljstva. V Sloveniji imamo še mnogo ovir (zlasti v) v miselnosti, ki ženskam preprečujejo polno enakopravnost in zastopanost in jo poskušajo, zlasti ko se v javnosti odprejo vprašanja o družini, pravici do rojstva in drugih občutljivih temah, potisnili v mrak in podrejenost.

 

 

Violeta Tomič

(Levica, GUE/NGL)

 

  Kot mater odrasle hčerke me izjemno boli, da se danes mlade ženske soočajo s problemi, za katere smo mislili, da smo jih že zdavnaj presegli. To nam dokazuje, da pravice, kot je pravica do dela, enakega plačila, do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, do kontracepcije ipd. niso pravice, ki so bile pridobljene, temveč so bile priborjene, zato moramo vedno budno paziti, da nam jih znova ne odvzamejo. Rekatolizacija družbe nas je pahnila v čase, ko so zopet ogrožene naše nekdaj samoumevne pravice. Ženske težje pridemo do zaposlitve, smo za isto delo slabše plačane, posledično upokojenke prejemajo tudi za tretjino nižjo pokojnino kot njihovi moški kolegi. Zato so samske upokojenke najbolj izpostavljene tveganju revščine. Vsem tem pojavom se moramo jasno in odločno upreti.

 

 

Milan Zver

(Skupna lista SDS in SLS, EPP)

 

  Položaj žensk se izboljšuje, vendar pa še vedno obstajajo določene razlike, ki so pogojene tudi s počasnim spreminjanjem družbe na nekaterih področjih. Sicer pa kot enakost predvsem razumem kot enakopravnost, v smislu, da obstajajo enake priložnosti tako za moške kot ženske.

 

  Česa se boste kot evropska poslanka oziroma poslanec prioritetno lotili v zvezi s področjem enako(pravno)sti spolov?

 

 

Tanja Fajon

(SD, S&D)

 

  V svojem dosedanjem delu v Evropskem parlamentu sem se – glede na vsebino delovnih teles, katerih članica sem bila – osredotočala na vprašanja razvijanja strategij EU za ponovno vzpostavitev miru, izboljševanja medsosedskih odnosov, blaginje in demokracije na Balkanu. V tem okviru sem kot podpredsednica skupine S&D v Evropskem parlamentu z aktivistkami socialno demokratskih strank na Balkanu odkrivala, da se nič od navedenega ne da doseči brez enakopravnega vključevanja žensk v vse te procese in procese EU integracij. Še več, izkazalo se je, da so aktivne, progresivne ženske eden izmed redkih deležnikov, ki so se sposobne ne glede na vse delitve v tudi nekaterih ne preveč demokratičnih družbah (bodisi med raznimi strankarskimi opcijami, med pozicijo in opozicijo, med državnimi strukturami in civilno družbo itd.) med seboj povezati, dvigovati standarde demokracije, delati na vprašanjih zmanjševanja revščine in izključenosti, zavračanja nasilja in izboljševanja zdravja ljudi. Moja vizija ostaja nespremenjena. Naredila bom vse, kar je v moji moči, da bo EU v svoji politiki do Balkana podprla delovanje in povezovanje žensk v državah in v celotni regiji Balkana. Iskreno sem prepričana, da bomo na ta način lažje premagali nekatere pomembnejše ovire, ki balkanskim državam stojijo naproti do polnopravnega članstva v Evropski uniji.  Še naprej pa bom seveda podpirala tudi vse druge predloge, ki bodo pripomogli v zmanjševanju razlik med spoloma V EU.

 

 

Irena Joveva

(LMŠ, ALDE)

 

  Veliko je govora o uvedbi spolnih kvot (marsikje so te že uvedene, če recimo pogledamo že same volitve oziroma kandidatne liste, a v tem primeru govorim na splošno o trgu dela v EU), ampak če že govorimo o enako(pravno)sti spolov, bi sama – če bom seveda imela možnost za to – raje razmišljala predvsem v smeri uvedbe transparentnega in nevtralnega zaposlovanja. S tem bi zagotovo pripomogli k uničenju predsodkov, stereotipov, predvsem pa dejansko izpolnjevali oziroma izvajali načelo enakosti spolov.

 

 

Angelika Mlinar

(SAB, ALDE)

 

  Pri teh volitvah je pomembno vprašanje ohranitve Evropske unije, da bi lahko na doseženi blaginji in doseženi ravni človekovih pravic in pravičnosti gradili naprej. V prejšnjem mandatu je bila ena od dveh ključnih točk mojega mandata boj za enakopravnost žensk. Bila sem tudi poročevalka v Odboru Evropskega parlamenta za enakopravnost spolov in pripravljala poročila in priporočila o zagotavljanju enakosti med spoloma v evropskih institucijah. Dve glavni ugotovitvi sta, da je treba ženske v še večji meri vključiti na vodilna mesta evropskih institucij in da se pri sprejemanju zakonodaje nikoli ne sme pozabiti na ženski vidik. To bo treba negovati tudi v prihodnjem mandatu, saj priborjene pravice niso večne. In ko se tega zavedamo, res moramo na volitve in moramo premagati skrajne desničarje, ki hočejo vse pridobitve Evropske unije uničiti. Šele nato se bomo lahko še naprej borili za večjo enakost žensk in drugih krivično obravnavanih skupin in posameznikov. To so zares izjemno pomembne evropske volitve in pozivam vse, naj podprejo tiste, ki smo se s svojim delom in bojem za demokratične vrednote že dokazali.

 

 

Gregor Perič

(SMC, ALDE)

 

  Slovenija se po kazalnikih enakosti spolov uvršča na odlična mesta na različnih svetovnih lestvicah, ki merijo indekse enakosti med spoloma, pa tudi nad povprečje v Evropski uniji. Ta glas odličnosti mora biti bolj odmeven na ravni Evropskega parlamenta in drugih evropskih institucij. Zavzemali se bomo za to, da bo uravnotežena zastopanost spolov postala standard tudi v gospodarstvu, ne le v politiki – zato tudi na ravni EU potrebujemo bolj zavezujoče zakonodajne ukrepe, ki bodo določili minimalni delež žensk na položajih odločanja v gospodarstvu.

 

 

Igor Šoltes

(DeSUS, ALDE)

 

  Želim si, da bi lahko dobre prakse iz držav, ki načelo enakopravnosti uveljavljajo na najvišji ravni v Evropi, prenesel v slovensko okolje. Delo in odgovornost evropskega poslanca namreč razumem tudi v tem, da je glasnik dobrih in naprednih evropskih idej in da jih poskuša po svojih najboljših močeh udejanjiti tudi v svoji domovini.

 

Violeta Tomič

(Levica, GUE/NGL)

 

  Prioritetno se bom zavzemala za preprečevanje  vsakršne diskriminacije glede na spol, raso, vero, spolno usmerjenost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Enako pomembna je zaščita otrok in žensk, ki so bile žrtve spolnega ali družinskega nasilja ter opolnomočenje žensk iz deprivilegiranih skupin (migrantov, manjšin, Romskih skupnosti idr.). Vedno bo v ospredju tudi enakovreden dostop do dela ter pravice, ki izhajajo iz dela (bolniška in porodniška nadomestila). Nenazadnje, borila se bom za enako plačilo za enako delo ter za zagotovitev polne pravice žensk o odločanju o rojstvu otrok, pri čemer jim morajo stati ob strani vse institucije ter preprečiti napade in pritiske na ženske v stiski.

 

 

Milan Zver

(Skupna lista SDS in SLS, EPP)

 

  Podpiram vse resolucije in pobude, ki pozivajo k enakopravnosti spolov. V preteklem mandatu sem med drugim pripravil poročilo o prihodnosti izobraževalnih sistemov, kjer sem poudarjal predvsem dostopnost mladih mamic do kvalitetnega študija.

 

  Kaj je po vašem mnenju največji doprinos evropske stranke, ki se ji v primeru izvolitve nameravate pridružiti, v zvezi s področjem enako(pravno)sti spolov?

 

 

Tanja Fajon

(SD, S&D)

 

  Sem podpredsednica skupine S&D v Evropskem parlamentu in podpredsednica Socialnih demokratov v Sloveniji. Naš največji uspeh je, da so si pod vodstvom naših sestrskih strank v našem mandatu kljub naraščanju moči radikalno desnih in partiarhalnih tendenc v Evropski uniji, ženske v Španiji, na Portugalskem in Irskem  končno izborile pravico do odločanja o lastnem telesu, na Malti pa pravico do ločitve. Ponosna sem, da nam je v Svetu EU, v Evropski komisiji in Evropskem parlamentu, čeprav nimamo večine, uspelo skovati čez-strankarsko enotnost progresivnih strank, v novi direktivi pa uzakoniti dvomesečni neprenosljiv plačan očetovski dopust; ponosna sem, da smo poslanke S&D sprožile odločno pobudo in dosegle, da morajo vse države članice sprejeti konkretne politike za zmanjševanje razlik med moško in žensko plačo.  Na našo pobudo in zaradi poročila naše poslanke Mojce Kleva Kekuš v prejšnjem mandatu EP tudi o tem, kako v EU  poteka izogibanje davkom v velikih multinacionalkah s premeščanjem profitov v bančne oaze, vendarle nastaja široko politično soglasje, kako bomo to v prihodnje preprečili. Tudi davčne politike namreč še vedno različno zadevajo moške in ženske. Skupina S&D je navkljub nasprotovanju konservativcev in liberalcev za pravičnejšo in enakopravnejšo obravnavo spolov v začetku tega leta uspela s svojo progresivno in feministično politiko postaviti pomemben mejnik v svoji kampanji za pravičnejše obdavčenje: s sprejetjem poročila o enakosti spolov in obdavčevanju smo z glasovanjem za 0 % VAT na t. i. »tampon tax«, preglasili kolege konservativnih strank, ki higienskih izdelkov za ženske niso priznavali kot osnovnih dobrin. Brez prerazporeditve bogastva in preusmerjanja denarja v ljudi ne bo mogoče ustvariti nove, najprej evropske, potem pa tudi globalne socialne pogodbe, ki bo svetu zagotovila mir, ekološko vzdržnost, pravičen prehod v novo tehnološko revolucijo ter vključevanje in  nedeljive človekove pravice za vse.

 

 

Irena Joveva

(LMŠ, ALDE)

 

  Stranka LMŠ je že pridružena evropski politični skupini liberalcev ALDE. Menim, da je eden njihovih večjih doprinosov na tem področju ustanovitev Evropske ženske akademije za politično vodenje in kampanje. Ta skuša pomagati in navdihniti kandidatke za politično udejstvovanje, zagotavlja jim potrebno znanje in vse ostalo, kar potrebujejo za to, da (lažje) postanejo vplivne v politiki.

 

Angelika Mlinar

(SAB, ALDE)

 

  Na listi Stranke Alenke Bratušek kandidiram predvsem zato, ker zaupam Alenki Bratušek. Je edina predsednica parlamentarne stranke, s svojo odločnostjo, z dobrim vodenjem vlade je rešila Slovenijo pred grškim scenarijem in tako veliko naredila za promocijo vloge žensk v družbi – pokazala je, da smo tudi me lahko na vodilnih položajih in da stvari izvedemo vsaj tako dobro kot moški. Stranka SAB je del evropske stranke ALDE, Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, in del te skupine sem bila in bom še naprej tudi jaz. Smo odločni zagovorniki človekovih pravic, svobode, enakopravnosti in pravičnosti in tako najtrdnejši braniki žensk in enakopravnosti žensk v družbi. In zato zdaj še posebej izpostavljamo boj proti skrajnim desničarjem, katerih cilj je uničiti Evropsko unijo. Tudi v najbolj razvitih državah, kot je recimo Avstrija, se desničarski politiki pogovarjajo o tem, da je treba na novo definirati ženevsko konvencijo o človekovih pravicah in uveljaviti nacionalne konvencije o človekovih pravicah, kar je čisti nesmisel. Stvari niso večne, treba se je boriti za pridobljene ugodnosti in pravice in zato še enkrat iskren poziv vsem – pojdite na volitve in poskrbite, da bo tudi v naslednjem EU-parlamentu večina proevropska in bomo lahko gradili na doseženi blaginji.

 

 

Gregor Perič

(SMC, ALDE)

 

  Do dosedanjega napredka in boja za enakost med spoloma brez liberalcev ne bi prišli, glede na to, da so načela enakosti temeljna načela delovanja Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo: “As liberals, we are committed to promoting gender equality and empowering women and girls, and to work for the same rights and opportunities across all sectors of society, including economic participation and decision-making, regardless of gender.”

 

Igor Šoltes

(DeSUS, ALDE)

 

  Srečo imam, da sem že doslej kot evropski poslanec deloval v politični skupini Zelenih, ki je izrazita zagovornica enakopravnosti spolov in da se – če bom izvoljen ponovno – obeta delovanje v še eni politični skupini, to je Alde, ki je prav tako odločna glasnica načel enakosti in enakopravnosti. Dosežki, ki jih danes beležimo na področju enakopravnosti spolov, so dediščina politik in politikov liberalne provenience, zato upam, da bo ta skupina ostala del vladajoče koalicije v Evropskem parlamentu tudi v prihodnjem mandatu. To bom razumel tudi kot dovolj močno varovalko pred tem, da bi že pridobljeno raven enakopravnosti spolov najedale plime z desne in da komu ne bi prišlo na misel, da bi jih problematizirali na najvišjih ravneh političnega odločanja v Evropski uniji.

 

 

Violeta Tomič

(Levica, GUE/NGL)

 

  Skupina GUE/NGL je edina skupina v EU parlamentu, ki ima skoraj enako število moških in ženskih poslancev-poslank. Mi ne potrebujemo predpisanih spolnih kvot, da bi živeli enakopravnost v praksi. Poslansko skupino GUE/NGL denimo vodi ženska, Gabi Zimmer (Die Linke). Redno se odzivamo na vsa vprašanja spolne neenakosti, vedno smo tudi v prvih vrstah boja za pravice LGBTI skupine, sama sem med drugim glavna poročevalka za pravice LGBTI v PSSE. V EU parlamentu poslanska skupina redno prireja dogodke in razstave, ki opozarjajo na pravice žensk. Tako me je prejšnji mesec pretresla otvoritev fotografske razstave o ženskah, ki trdo garajo v rudnikih.

 

 

Milan Zver

(Skupna lista SDS in SLS, EPP)

 

  Ena od prioritet vodilnega kandidata EPP Manfreda Webra je boj za enako plačilo za enako delo ne glede na spol. Tak pristop podpiram, menim pa, da so pomembne tudi kompetence in izkušnje vsakega posameznika na določenem položaju.