Poročilo o intimnopartnerskem nasilju med mladimi: AWARE

Povzetek stroškov nasilja nad ženskami je v Veliki Britaniji leta 2019 znašal 43.435 820 061 evrov – številke, ki je verjetno večina izmed nas ne zna niti prebrati. Večina tega zneska je namenjena stroškom, povezanim s fizičnim in čustvenim vplivom nasilja, sodnim sistemom ter zdravstvenimi in socialnimi storitvami. Samo za intimnopartnersko nasilje je v Veliki Britaniji istega leta številka znašala le pol manj (European Institute for Gender Equality, 2021, str. 44).

Druga raziskava je strošek spletnega nasilja na podlagi spola ocenila med 49 in 89 milijardami evrov, od tega je ogromen delež sredstev namenjen pravni in takojšnji ter dolgoročni zdravstveni pomoči zaradi težav v duševnem zdravju. Podatki o nasilju nad ženskami in dekleti kažejo, da je imelo v Evropi 9 milijonov deklet izkušnjo z neko obliko spletnega nasilja do dopolnitve petnajstega leta (sovražni govor, hacking, zalezovanje, nesoglasna pornografija, žaljenje, grožnje s spolnim in fizičnim nasiljem, deljenje osebnih informacij, slut-shaming itd.). Strokovnjaki opozarjajo, da spletno nasilje nad dekleti in ženskami ne obstaja v vakuumu, pač pa gre z roko v roki in se pogosto dopolnjuje z nasiljem v »realnem svetu« (Fundación Indera, 2020a, str. 2).

Poročilo

V okviru projekta Aware je nastalo Poročilo o pregledu in analizi stanja intimnopartnerskega nasilja med mladimi v Sloveniji in Španiji. Pričujoča analiza predstavlja kratek pregled glavnih pojmov, nujnih za razumevanje nasilja, njegove definicije in vrste, vpliv družbenih stereotipov, stigmatizacije in odziva okolice, vključno s posledicami nasilja, pregledom pravne ureditve in nekaterih statistik. Predvsem se osredotoča na Slovenijo in Španijo, državi iz katerih prihajamo upravičenci projekta AWARE, seveda pa nasilja ni mogoče uokviriti v državne meje in so mednarodne primerjave ključnega pomena. V okviru pregleda stanja smo v obeh državah izvedli tri fokusne skupine z osebami starimi med 15 in 29 let. Vabimo vas k branju celotnega poročila, nekaj izsledkov pa predstavljamo v spodnjih vrsticah.

Nekaj izsledkov

Vsako nasilje predstavlja poseg v osebno in telesno nedotakljivost, v primeru intimnopartnerskega nasilja pa je pogosto razumevanje tega, da se nam dogaja nasilje, zaradi odnosa, ki ga imamo s storilcem, oteženo. Nasilje povzroča resne fizične, spolne, psihološke in ekonomske posledice. V Španiji je 12% ženske populacije poročalo, da je izkusilo fizično nasilje s strani partnerja od dopolnitve 15. leta dalje, 7% jih je poročalo o spolnem nasilju s strani partnerja, 33% pa o psihičnem nasilju. Številke so v primeru Slovenije podobne: 12% ženske populacije ima izkušnjo s fizičnem nasiljem s strani partnerja, 4% s spolnim in 34% s psihičnim nasiljem. Čeprav so vse vrednosti pod povprečjem Evropske unije (EU) (20% za fizično, 7% za spolno in 43% za psihično nasilje), so številke vseeno zaskrbljujoče (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012).

Vsakršno nasilje nad ženskami je tesno povezano s spolnimi stereotipi in normami.”

Nekatere oblike nadzora nad partnerjem so predvsem med mladimi nevarno normalizirane in razumljene kot del odnosa. Intimnopartnersko nasilje pozna različne oblike (fizično, psihično, spolno, ekonomsko) in prostore izvajanja (spletno, osebno), ne pozna pa fizičnih meja. Gre za globalni fenomen, ki kljub razvitosti družbe ne upada; še več, pojavljajo se novi načini.

V EU je vsaka tretja ženska (33%), starejša od 15 let, doživela fizično in/ali spolno nasilje; ena od desetih žensk, starejših od 15 let, je doživela neko obliko spolnega nasilja, ena od 20 je bila posiljena (kar predstavlja 5% oziroma 9 milijonov žensk), pri čemer je pomembno poudariti, da se je vprašanje nanašalo na fizično nadvlado in poškodovanje, kar pomeni, da posilstva, kjer storilec ni fizično onemogočil odmika žrtvi, niso všteta. 8% žensk je doživelo fizično in/ali spolno nasilje v zadnjem letu pred opravljeno raziskavo; 13% žensk pa se je srečalo z ekonomskim nasiljem v enem izmed svojih prejšnjih razmerij, najpogosteje v obliki nezmožnosti odločanja o družinskih financah ali prepovedi dela izven doma. 18% žensk je od 15. leta starosti doživelo zalezovanje, od tega 5% v zadnjem letu pred raziskavo. Vsako deseto žensko je zalezoval bivši partner, 74% žensk pa poroča, da se je pri opravljanju svojega poklica srečalo s spolnim nadlegovanjem, vsaka četrta v letu pred raziskavo. Vsaka peta ženska se je od 15. leta starosti srečala z nezaželenim dotikanjem, objemanjem ali poljubljanjem, pri čemer 6% vseh žensk poroča, da je to izkusilo najmanj šestkrat tekom svojega življenja (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012).

Nekateri splošni zaključki, ki jih lahko izpostavimo na podlagi teoretične analize so, da nasilje na podlagi spola nad ženskami, vključno z intimnopartnerskim nasiljem, predstavlja velik problem. Statistike so mnogo nižje od dejanskih številk, pa vendar so zgovorne že slednje. Na prvi pogled je ureditev v Sloveniji in Španiji precej podobna. Zdi se, da dajejo španske raziskave več poudarka na spolno nasilje in intimnopartnersko nasilje med mladimi, medtem ko slovenske raziskave proučujejo nasilje v splošnem. V slovenski statistiki tako podatkov o intimnopartnerskemu nasilju med mladimi in spolnemu nasilju med mladimi močno primanjkuje, medtem ko ima Španija tukaj na voljo več informacij. V številnih odstotkih sta si državi precej podobni, kar je glede na njuni različni kulturi, geografsko lego in sistem socialnih politik, zanimivo.

Izpostaviti gre predvsem ureditev v povezavi s femicidom, ki je v Španiji, čeprav nezadostna, mnogo boljša in bolj sistematična kot v Sloveniji.”

Fokusne skupine so pokazale relativno dobro stopnjo znanja med sodelujočimi, kar nakazuje na pomembnost pogostosti diskurzov o nasilju v zadnjih letih, hkrati pa prikazuje tudi, da so ti pogovori še vedno potrebni. Sodelujoči so z nami delili številna ozaveščena mnenja in pokazali sposobnosti kritičnega presojanja družbe. S strani nekaterih udeležencev je bilo zaznati presenetljivo visoko stopnjo sočutja in razumevanja, s strani drugih pa zaskrbljujoč nivo apatičnosti.

Očiten je vpliv popularizacije diskurza ljubezni do sebe in s tem zavedanja mladih o pomembnosti samospoštovanja. Največ izboljšav je potrebnih na področju spolnih vlog in stereotipov. Čeprav številni udeleženci slednje prepoznavajo, to prepoznavanje enačijo z razčlenitvijo in premagovanjem spolnim stereotipov, kakor da sicer obstajajo, vendar sami v njih ne sodelujejo.”

Ponotranjenost spolnih stereotipov je pomembna točka projekta Aware. Moški so v intimnopartnerskih zvezah nasilni pogosteje kot ženske, večina nasilja pa ostaja neprijavljenega. Osredotočanje na ženske kot žrtve je smiseln korak, saj so v veliki večini žrtve intimnopartnerskega nasilja ženske. Diskusije vseprisotnih zlorab žensk ne pomenijo, da moške kot žrtve ignoriramo, prav tako ne pomeni, da ženske ne morejo biti storilke. Spremeniti moramo pristop k pogovorom o (intimnopartnerskem) nasilju; ne gre za tekmovanje v številu zlorab, ne gre za ženske proti moškim, gre preprosto za dostojanstveno obravnavo vseh. Ta perspektiva nam omogoča, da pregledamo podatke, poslušamo žrtve in pripravimo informirane, konstruktivne in koherentne ukrepe za učinkovito preprečevanje intimnopartnerskega nasilja.

O projektu

Projekt AWARE- Opolnomočenje mladih za prepoznavo in informirano odzivanje na različne oblike nasilja v intimnopartnerskih odnosih v katerih sodelujejo sami ali druge osebe naslavlja nasilje v intimnopartnerskih odnosih med mladimi različnih spolnih usmerjenosti in stremi k ozaveščanju mladostnikov o pomenu, delovanju in preseganju spolnih stereotipov in spolnih vlog, ki jih ti večkrat nevede uporabljajo kot orodje za racionaliziranje nasilnega obnašanja v tovrstnih odnosih.

Projekt nadaljuje in dopolnjuje poslanstvo projekta I can choose to say no, v okviru katerega je bila vzpostavljena interaktivna spletna platforma True2You, ki je namenjena ozaveščanju o pojavnosti in preprečevanju nasilja v intimnopartnerskih odnosih med mladimi.

Nosilec projekta je Inštitut za proučevanje enakosti spolov, projektna partnerja pa sta Avisensa, Inštitut za psihologijo, svetovanje in izobraževanje, Kamnica ter Fundación Privada Indera. Projekt traja od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2024, sofinancira pa ga Evropska unija. Za vsebino objave je odgovoren izključno njen avtor. Vsebina ne odraža stališč Evropske unije.

Literatura