Težave v duševnem zdravju lahko prizadenejo tako moške kot ženske, vendar pa se pogosto srečujejo z različnimi težavami in raznolikimi stopnjami slednjih. Polovica duševnih težav se začne do 14. leta starosti, vendar pogosto niso prepoznane in zato tudi ne zdravljene. Težave v duševnem zdravju so ene najpogostejših težav med otroci in mladimi, predvsem to velja za dekleta. Ker številne težave kot takšne niso prepoznane, je oteženo tudi pridobivanje podatkov, statistika iz OECD (2018) pa pravi, da 10 % fantov in 14 % deklet v EU, starih 11 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden. Te številke z leti zrastejo in prikažejo se razlike med spoloma; 29 % deklet in 13 % fantov, starih 15 let, poroča o slabem počutju večkrat na teden (EIGE, 2023).
V splošnem se ženske pogosteje srečujejo s težavami, kjer se problematična čustva obrnejo navznoter, proti samim sebi. To vključuje različne oblike in intenzitete depresije ter večino oblik anksioznosti, predvsem generalizirano anksiozno motnjo in fobije. Več žensk kot moških živi z občutki žalosti, izgubljenosti, slabe samopodobe in občutki. Prav tako imajo več težav z izgubo energije, motivacije in splošnega zanimanja za življenje. Njihov apetit in spanje nista stalna, temveč skačeta med ekstremi, kar vpliva tudi na možnost koncentracije. Ženske pogosteje doživljajo tudi panične napade in so večkrat diagnosticirane z mejno osebnostno motnjo kot moški (Rosenfield in Smith, 2009).
Nasprotno se pri moških pogosteje kažejo težave, obrnjene navzven. Kot prikazano se pogosteje pojavlja zloraba drog in alkohola (tudi v smislu količine in epizod “napivanja”), kar se kaže tudi v pogostejših posledicah v obliki “blackout” epizod ali halucinacij in vpliva na odnose na osebni in profesionalni ravni. Tudi v splošnem je najpogostejša težava v duševnem zdravju med moškimi uporaba alkohola in nedovoljenih drog, in sicer do te mere, da pripomore k prezgodnji smrti moških. To velja tudi za mlade v Sloveniji: alkohol je vzrok za 10 % vseh smrti pri mladih ženskah in 27 % smrti pri mladih moških (starost 15-29 let) (Mladinski svet Slovenije, 2011). Ker moški pogosteje izkazujejo različna obnašanja, bolj vidna navzven, oziroma se slednja manifestirajo na drugačen način, so pogoste npr. motnja pozornosti (ADHD), pa tudi antisocialna osebnostna motnja. Pri moških so pogostejše motnje in vedenja, povezana z agresijo in antisocialnostjo (pretepi, vandalizem, kraja, laganje) (Rosenfield in Smith, 2009).
V fokusnih skupinah, ki smo jih izvedli v okviru projekta Trialog, so se mladi večinsko strinjali s trditvijo, da je epidemija covid-19 poslabšala njihovo duševno zdravje. Omenjali so pomanjkanje stikov z vrstniki in pogrešanje zabave, opazili so povečanje frustracij ob vsakodnevnem preživljanju časa zgolj z družino, med in tudi po epidemiji pa omenjajo dolgočasnost vsakodnevne rutine, brezvoljnost, samoto, monotonost, izgubljena leta in stres. Med epidemijo so več časa preživeli na elektronskih napravah, predvsem računalnikih in telefonih, velik del tega pa je predstavljajo že samo šolanje na daljavo. Na napravah preživijo več kot 10 ur na dan, čeprav prepoznavajo, da lahko slednje negativno vplivajo na duševno zdravje. Zavedajo se, da so pojave na družabnih omrežjih idealizirane, vendar pa odgovornost za ta vpliv pripisujejo specifično uporabnikom in ne ustvarjalcem aplikacij. Hkrati jim je splet predstavljal pobeg in zavetje, pogosto pred vstopom v konflikte z družino. Njihove občutke povzamejo naslednji citati.
Več citatov iz fokusnih skupin, statistik za Slovenijo in informacij o spolu kot dejavniku pri duševnem zdravju najdete na spletni platformi TRIALOG.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024.
To besedilo je nastalo s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Literatura
- European Institute for Gender Equality (EIGE). (2023). Gender Equality Index 2021: Health. https://eige.europa.eu/publications-resources/toolkits-guides/gender-equality-index-2021-report/gender-differences-mental-disorders-begin-early-life
- Mladinski svet Slovenije. (2011). Programski dokument MSS: Zdravje mladih. https://mss.si/wp/wp-content/uploads/2019/02/zdravje_mladih_web.pdf
- Rosenfield, S. in Smith, D. (2009). Gender and Mental Health: Do Men and Women Have Different Amounts or Types of Problems? V T. Scheid in T. Brown (ur.), A Handbook for the Study of Mental Health: Social Contexts, Theories and Systems (256-267). Cambrige: Cambridge University Press. https://www.cambridge.org/core/books/handbook-for-the-study-of-mental-health/gender-and-mental-health-do-men-and-women-have-different-amounts-or-types-of-problems/73098CA54932BCA238693EAED341212B