V četrtek, 7. marca 2024, smo projektni partnerji projekta TERA v prostorih Hiše EU v Ljubljani, organizirali zaključni dogodek v obliki Nacionalnega posveta o enakosti spolov na podeželju.
Na posvetu so svoje videnje problematike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju in ukrepe ter priporočila s katerimi bi lahko izboljšali trenutno neenakost spolov na ruralnih območjih predstavili_e:
- mag. Helena Valas, vodja Sektorja za enake možnosti pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
- Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije;
- mag. Tina Kosi, vodja Urada za mladino Republike Slovenije;
- Urša Skube, Zveza slovenske podeželske mladine;
- Andreja Budimir, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj;
- mag. Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov, IPES.
Zbrane je pred novinarsko konferenco in ob pričetku nacionalnega posveta pozdravila tudi veleposlanica Norveške, Trine Skymoen, ki je poudarila, da si Norveška s Slovenijo deli prizadevanja za doseganje in implementiranje konceptov enakosti spolov v ruralnih in urbanih sredinah obeh držav.
Na novinarski konferenci in na posvetu je s svojim prispevkom, ki je temeljil na rezultatih Raziskave o enakosti spolov na podeželju (TERA, 2022), sodelovala tudi naša programska direktorica, mag. Ana Pavlič, ki je podelila nekaj iztočnic za nadaljnje snovanje zakonodajnih, sistemskih in zagovorniških iniciativ na področju izboljšanja stanja enakosti spolov na podeželju:
- »Analiza je pokazala, da usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja na podeželju ostaja prepredeno z obstojem številnih stereotipov, ki omogočajo nevidnost in nevrednost ženskega reproduktivnega dela in dela, ki ga opravljajo na kmetijah, saj slednje še vedno veljajo za mesta, kjer se s fizično močjo in odločitvami izkazujejo predvsem moški, ženskam pa v ozadju ostaja podporna vloga. Realnost, ki so jo razkrili odgovori in pokazala analiza, je seveda drugačna, kar je dokaz več o veliki škodljivosti spolnega stereotipiziranja in diskriminiranja podeželskih, še posebno pa kmečkih žensk.«
- »Analiza je pokazala na široko pojavnost nasilja na podeželju; v zadnjih šestih mesecih (od anketiranja) je namreč 43 % vseh vprašanih v svoji okolici opazilo vsaj eno izmed vrst nasilja, pojavnost doživetega nasilja je pri ženskah enkrat višja kot pri moških, pri čemer prednjači psihično nasilje (38 %), sledijo pa ekonomsko nasilje (18 %), fizično nasilje (17 %), nasilje nad otroki (9%) in nasilje nad starejšimi (9%) ter druge vrste nasilja. Poleg tega je analiza pokazala na veliko toleranco, ki jo družba na podeželju goji do psihičnega nasilja, še več – izjemno visoki deleži populacije so namreč prepričani, da kričanje, zmerjanje in grožnje sploh ne spadajo pod nasilna dejanja. Še posebno je psihično nasilje tolerantno pri osebah brez dohodka – kar 50 % takšnih kričanja, zmerjanja in žaljenja ne razume kot nasilja. Ko smo anketirance in anketiranke povprašali o tem, ali so nasilje, ki so ga doživeli oziroma so mu bili priča prijavili, smo ugotovili, da je nasilje prijavilo zgolj 4 % oseb.«
- »Nezaupanje v institucije, nepoznavanje storitev in servisov, kamor se na pomoč lahko obrnejo (kot žrtve in kot opazovalci), stigmatizacija nasilja, ki v okoljih kjer se ljudje med seboj poznajo predstavlja veliko oviro za prijavo, lahko razumemo tudi kot razloge za visok delež nepoznavanja organizacij, ki žrtvam nasilja nudijo pomoč v stiski in za močno izraženo strinjanje o nezadostnih virih pomoči, ki so na podeželju na voljo žrtvam nasilja – kar 67 % vseh vprašanih je menilo, da na podeželju ni dostopnih dovolj tovrstnih virov, pri čemer močno izstopa izjemno visok delež žensk kar 75 %.«
- »Analiza je pokazala spolno različen pogled na današnjo situacijo razmerij moči med spoloma na podeželju, saj je kar 43 % žensk odgovorilo, da se položaj ni bistveno spremenil, medtem ko je bilo nasprotnega mnenja – da se pomikamo v smeri enakosti spolov 67 % moških. Takšno različno razumevanje sedanjosti in preteklosti je gotovo povezano tudi z aktualnim drugačnim vrednotenjem položaja, ki ga v družni zasedajo moški in ženske. Različen pogled se kaže tudi v možnostih izboljšanja položaja žensk na podeželju – z mnenjem, da bi se slednji izboljšal, v kolikor bi se povečal delež žensk v kmetijskih politikah in nevladnih organizacijah, medtem ko je temu pritrdilo skoraj 70 % žensk (69 %), se s tem ni strinjalo 29 % moških.«
Projekt TERA sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 499.750,00 EUR. Namen projekta je opolnomočenje moških in žensk na podeželju za učinkovito spopadanje z izzivi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Ta novica je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te novice je odgovoren izključno Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi. Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku.
Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja med letoma 1994 in 2014 prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR.
Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Skupna višina sredstev v okviru Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021 znaša 1,25 milijarde EUR.
Prednostna področja v tem obdobju so naslednja:
#1 inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;
#2 socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;
#3 okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;
#4 kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;
#5 pravosodje in notranje zadeve.
