Dne 26. februarja 2025 je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekal II. Javni posvet v okviru projekta ZagoVorništvo, strateško načrtovanje in opolnomočEnje na področju Reproduktivnega zdravjA žensk (in moških) v Sloveniji – VERA. Posvet je bil tokrat vsebinsko osredotočen na ključne izzive in priložnosti, ki jih imamo kot družba pri zagotavljanju enakih in dostopnih reproduktivnih pravic za vse.
Reproduktivne pravice – temelj dostojanstva in enakosti
Posvet je otvorila Ana Pavlič, programska direktorica IPES, ki je izpostavila, da so reproduktivne pravice osnova za dostojno življenje posameznic in posameznikov ter so ključnega pomena za zagotavljanje enakosti in pravic vseh. Gre namreč za pravice, ki omogočajo posameznikom_icam, da sprejemajo informirane in svobodne odločitve o svojem telesu, reproduktivnem zdravju in spolnosti. Te pravice vključujejo vse od dostopa do izobraževanja, kontracepcije, zdravljenja in podpore, do zagotavljanja možnosti za varne in spoštljive odločitve glede nosečnosti, poroda in starševstva. Pavlič je poudarila še, da, kadar govorimo o reproduktivnih pravicah; govorimo o temeljnih človekovih pravicah, ki so bile šele pred nekaj desetletji priznane na svetovni ravni. Kljub temu, na tem področju še vedno obstajajo številni izzivi, tako v smislu dostopa do pravic kot v družbenem dojemanju teh pravic. Klasična vprašanja, kot so dostop do zdravljenja, pravica do odločanja o lastnem telesu in zaščita pred diskriminacijo, ostajajo pogosto nerešena.
Diskurz in spolni stereotipi
Na posvetu so strokovnjakinje razpravljale tudi o trenutnem stanju reproduktivnih pravic v Sloveniji. Dr. Jasna Mikić Ljubi, univerzitetna profesorica na FDV, je izpostavila pomemben vidik reproduktivnega zdravja – diskurz, ki slednjega spremlja. Osvetlila je, kako so reproduktivne pravice pogosto ujete v tradicionalne spolne stereotipe, zaradi katerih so številni vidiki, kot sta denimo splav in menstruacija, še vedno tabuizirani. Poudarila je, da je razprava o reproduktivnem zdravju še vedno pogosto osredotočena zgolj na ženske, pri čemer moški niso vključeni v te (po)govore. Družbeni pritiski, ki pričakujejo, da bodo ženske prevzele odgovornost za reproduktivno zdravje namreč onemogočajo enakopravno delitev odgovornosti.
Osvoboditev skozi ozaveščanje in izobraževanje
Tjaša Franko iz Društva Endozavest je spregovorila o prepoznavanju in zdravljenju endometrioze, bolezni, ki prizadene mnoge ženske, vendar se še vedno premalo govori o njenem vplivu na reproduktivno zdravje. Poudarila je, da je ozaveščanje ključnega pomena za boljšo podporo ženskam, ki se soočajo z dolgotrajnimi posledicami in težavami pri diagnosticiranju te bolezni. Kot je poudarila Franko – pomembno je, da se izobraževalni procesi okrepijo, saj lahko le tako zagotovimo vključujoč pristop k reproduktivnemu zdravju, ki ne temelji na spolnih stereotipih, ki v praksi še vedno (lahko) pomenijo slabše zdravstveno stanje žensk.
Zakonodajne spremembe in vključujoče rešitve
Sergeja Oštir, sodelavka organa Zagovornik načela enakosti, je izpostavila ključen in pomemben korak slovenske zakonodaje, ki je povezan z nedavno presojo ustavnosti ureditve zanostive z biomedicinsko pomočjo za samske ženske in ženske v istospolnih zvezah. Košir je pojasnila, da so tovrstne odločitve pomemben premik k zaščiti reproduktivnih pravic, vendar pa ostajajo v praksi – še mnogi izzivi na poti do popolne uresničitve pravic.
Projekt VERA, ki ga sicer financira Netherlands Helsinki Committee (NHC) bo trajal 1 leto (1. 4. 2024 – 31. 3. 2025).
