V sklopu projekta TERA, kjer se ukvarjamo z iskanjem možnosti za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja za osebe, ki živijo in/ali delajo na podeželju, smo v mesecu maju, vzpostavili spletno platformo TERA. Platforma je v slovenskem in angleškem jeziku dostopna na spletni strani: https://projekt-tera.si.
Platforma predstavlja spletno stran našega projekta, ki uporabnikom in uporabnicam na privlačen, sodoben in zanimiv način nudi vse ključne vsebine, ki so že bile in ki še bodo pripravljene tekom izvajanja projekta. Poleg ključnih izsledkov Raziskave o enakosti spolov na podeželju, so na spletni platformi dostopne tudi vse informacije o delovanju lokalnih odborov in izvajanju delavnic ter predavanj v okviru TERA edukativno-ozaveščevalnega programa po Sloveniji (skupaj z datumskim in geografskim napovednikom izvedbe slednjih, poleg tega so na platformi predstavljene tudi mentorice oziroma celotna mentorska shema projekta TERA).
Spletna stran je zasnovana tako, da osebam, ki živijo in/ali delajo na podeželju, mentorskim parom, lokalnim deležnikom ter deležnicam in drugi zainteresirani javnosti nudi informacije o trenutnih izzivih na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju (zakonodaja in javne politike, možnosti nadaljnjega seznanjanja s problematiko, …), poleg tega pa je spletna platforma podprta s številnimi video-vsebinami: objavljeni so TERA moduli v obliki posnetkov predavanj in usposabljanj ter druge vsebine s katerimi nameravamo v prihajajočih mesecih izvajanja projekta še dodatno ozaveščati glede potrebnih sprememb (rešitve in ukrepi) v smeri lažjega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, kar se bo odražalo v boljši ozaveščenosti o pomenu enakosti spolov na podeželju.
TERA edukativno-ozaveščevalni moduli naslavljajo sledeče tematike:
1. MODUL – PRAVI MOŠKI, PRAVA ŽENSKA? (O spolnih stereotipih in spolnih vlogah na podeželju)
Obravnavana vsebina:
Kaj so spolni stereotipi.
Moški in ženski spolni stereotipi.
Kako spolni stereotipi živijo v praksi – kje nastajajo in kako se reproducirajo.
Kako delovanje spolnih stereotipov vpliva na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Kaj je toksična moškost.
Kako lahko spolne stereotipe premagamo in zakaj jih je pomembno odpravljati.
Ana Pavlič, mag., Programska direktorica IPES:
2. MODUL – AKTIVEN_A PODEŽELAN_KA (nevladne organizacije in participacija)
Obravnavana vsebina:
Društva in organizacije, ki delujejo na podeželskem območju ter koncept njihovega delovanja.
Prednosti vključevanja v družbene mreže (vpliv na duševno zdravje, na reševanje težav posameznika_ce, odtujevanje od socialnih stikov zaradi obilice dela, težav doma…)
Enako vključevanje v družbene mreže – komu delo in obrememnitev dovoljuje več časa za vključevanje v družbene mreže.
Problematika doma – nezadovoljstvo partnerjev pri vključevanju v socialne mreže.
Težave z infrastrukturo (nedostopnost (internet, denarno vložki za članarine…), oddaljenost (avtobusne povezave, težave s prevozom, …)
Čas korone (mlajša generacija se je prestavila na svet, starejša generacija sameva) – pojav anksioznosti, povečano izdajanje antidepresivov.
Ilona Rac, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani:
3. MODUL – NASILJE NA PODEŽELJU (prepoznavanje, preprečevanje in prijava)
Obravnavana vsebina:
Kaj je nasilje, katere so najbolj pogoste vrste nasilja – kako jih prepoznamo?
Kaj je konflikt in zakaj nasilja ne smemo zamenjevati za konflikt?
Kaj lahko storimo, če nasilje opazimo?
Kaj lahko storimo, če smo žrtve nasilja?
Nasilje v Sloveniji – statistika – kje smo?
Pomen ničelne tolerance do nasilja na podeželju.
Raziskava Enakost spolov na podeželju (TERA, 2022) in nasilje.
Dr. Ana Jereb, SOS Telefon:
4. MODUL – DELO – POČITEK – PROSTI ČAS (Usklajevanje delovnega, družinskega življenja in prostega časa (duševno zdravje), alkoholizem)
Obravnavana vsebina:
Obremenjenost kmetov in kmetic, specifičnost narave dela, poklicne bolezni in poškodbe.
Mlada družina, (ne)pomoč pri otrocih, obremenitev žensk in neenakomerna razporeditev dela in skrbi za otroke (oče in mati).
Enakopravnost vs. enakost kmečke matere v primerjavi z ne-kmečko materjo (moški in njihova vključenost v skrb za otroke).
Obilica dela in premalo časa za počitek in prosti čas (obremenitev kmečko zavarovanih oseb ter oseb, ki poleg službe izven kmetije še vodijo kmetijo).
Dopust kmetov_ic.
Finančne situacije na kmetiji ter povečanje duševnih stisk.
Dr. Majda Černič Istenič, ZRC SAZU:
5. MODUL – MEDGENERACIJSKO SOŽITJE
Obravnavana vsebina:
Izzivi pri prenosu kmetije na mlajšo generacijo – finančni vidik in vidik kontrole, nadzora.
Izzivi pri prenosu kmetije na mlajšo generacijo – sprejemanje novih članov_ic na kmetijo.
Prenosi na žensko potomko – stereotipizacija o sposobnosti ženske za vodenje kmetije.
Medsebojna pomoč, sodelovanje med generacijami, skrb za vnuke/starejše.
Obremenjenost snah in zetov, duševne stiske, dokazovanje o sposobnosti ter upravičevanje zaupanja novih članov_ic na kmetiji.
Stiske prenosnikov_ic, problematika nasilja, alkoholizma, stalnih konfliktov, totalen odmik od kmetije in pomoči mlajši generaciji.
Lucija Pinterič, KGZS:
6. MODUL – PRAVICE IN DOLŽNOSTI VSAKEGA KMETA_ICE, SOCIALNA VARNOST
Obravnavana vsebina:
Zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
Zavarovanja in ugodnosti ob dodatnem zavarovanju za nosilce DDK.
Porodniški in starševski dopust.
Delovni čas po končanem starševskem/ porodniškem dopustu.
Kdaj lahko porodniški dopust koristi oče?
Polona Starc, KGZS:
Projekt TERA sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 499.750,00 EUR. Namen projekta je opolnomočenje moških in žensk na podeželju za učinkovito spopadanje z izzivi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Ta novica je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te novice je odgovoren izključno Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi. Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku.
Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja med letoma 1994 in 2014 prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR.
Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Skupna višina sredstev v okviru Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021 znaša 1,25 milijarde EUR.
Prednostna področja v tem obdobju so naslednja:
#1 inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;
#2 socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;
#3 okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;
#4 kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;
#5 pravosodje in notranje zadeve.
