V sklopu projekta TERA je pred nekaj meseci zaživela projektna spletna platforma na kateri najdete vrsto nasvetov in ukrepov, ki vam lahko koristijo pri lažjem usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.
V sklopu naše Raziskave o enakosti spolov na podeželju (TERA, 2022) smo posebno pozornost namenili možnostim izboljšanja delovanja storitev ključne infrastrukture, ki lahko pomembno vpliva na izboljšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ter še posebno na razbremenitev žensk, ki na podeželju nase prevzemajo levji delež tovrstne skrbi in obveznosti. Ugotovili smo, da je skoraj 40 % sodelujočih v naši raziskavi menilo, da bi morali vrtci, šole, centri za socialno delo, zdravstveni domovi ter domovi za starejše občane in občanke svoje delovanje in storitve prilagoditi posebnim dinamikam življenja na podeželju.
Sodelujoči in sodelujoče v naši raziskavi so najbolj pogosto izpostavili naslednje predloge rešitev, ki bodo svoje mesto našle tudi v nastajajočih Smernicah za politične odločevalce in odločevalke, o njih pa bomo gotovo spregovorili tudi na Nacionalnem posvetu o enakosti spolov na podeželju, ki se bo – v okviru projekta TERA – odvil meseca marca prihodnje leto.
Kako naj vrtci in šole prilagodijo svoje delovanje, glede na mnenja sodelujočih v raziskavi?
- Fleksibilnejši delovni čas
- Prestavitev sestankov, govorilnih ur, nastopov in drugih obveznosti na ure, ki so primernejše tudi za osebe, ki živijo na podeželju (večerne ure so povezane z zadolžitvami v hlevu)
- Uvedba popoldanske izmene vrtčevskega varstva
- Uvedba organiziranega počitniškega varstva otrok
- Boljša ureditev prevozov, ki bi otrokom omogočala tudi obiskovanje krožkov in ostalih dejavnostih
- Kasnejši začetek pouka, ki ne bi pomenil tako zgodnjega vstajanja otrok
- Uvedba individualnih načrtov varstva otrok kmečkih družin, ob preučitvi urejenosti varovanja otrok staršev v drugih nestandardnih poklicih
- Več podružničnih vrtcev in šol
- Boljše sodelovanje z lokalnim okoljem in kmetijami – spoznavanje dela
- Upoštevanje dela, ki ga otroci ob sezoni opravijo doma, tudi v šolskem kurikulumu.
Kako naj centri za socialno delo prilagodijo svoje delovanje, glede na mnenja sodelujočih v raziskavi
- Ustanavljanje dnevnih centrov na vaseh
- Več storitev pomoči na domu
- Obravnava potreb oseb ki živijo na podeželju in temu primerno izoblikovanje novih storitev
- Nudenje svetovanja na domu
- Več fizičnih obiskov na podeželju – predstavitev možnosti in pravic ter storitev
- Podaljšanje delovnega časa v popoldanske ure
- Nudenje obiskov starejših na domu – da se razbremeni ženske na podeželju
- Še več možnosti uporabe e-storitev
- Nudenje uradnih ur in informacij v prostorih krajevnih skupnosti.
Kako naj zdravstveni domovi in domovi za starejše prilagodijo svoje delovanje, glede na mnenja sodelujočih v raziskavi?
- Izpostave dnevnih centrov na vaseh
- Izgradnja domov za starejše na vaseh, ki nudijo aktivnosti, ki so jih ljudje iz podeželja vajeni
- Nudenja dežurstva zdravnikov na vseh
- Obiski zdravnikov in patronažnih služb
- Preventivni (mobilni) pregledi na podeželju
- Ureditev prevozov starejših do zdravniških storitev
- Nudenje e-storitev.
Projekt TERA sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 499.750,00 EUR. Namen projekta je opolnomočenje moških in žensk na podeželju za učinkovito spopadanje z izzivi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Ta novica je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te novice je odgovoren izključno Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi. Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku.
Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja med letoma 1994 in 2014 prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR.
Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Skupna višina sredstev v okviru Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021 znaša 1,25 milijarde EUR.
Prednostna področja v tem obdobju so naslednja:
#1 inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;
#2 socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;
#3 okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;
#4 kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;
#5 pravosodje in notranje zadeve.
