V sklopu projekta TERA, kjer se ukvarjamo z izboljševanjem možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za osebe, ki živijo na podeželju, smo posebno pozornost namenili tudi osebam, ki na podeželju živijo in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
Za njih je usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja lahko še posebej težko, zato so – na naši TERA spletni platformi, na voljo posebni nasveti in ukrepi, ki prispevajo k ustvarjanju pogojev za večjo enakost spolov na podeželju:
Spodbujanje aktivnega očetovstva
V preteklosti so veljale strogo določene vloge članov družine in partnerstev, ki so temeljile na predpostavki, da je moškim namenjena središčna in najpomembnejša vloga. V časih starih patriarhalnih vzorcev snovanja odnosov je tako veljalo, da so moškim (ki so obenem predstavljali tudi tisti del prebivalstva, ki se je uveljavljal zunaj doma in veljal za edinega preskrbovalca družine) podrejene partnerke in otroci. Za partnerke je veljalo, da so v svojih aktivnostih omejene na dom in da opravljajo dela povezana s skrbjo za dom in družino. Matere oziroma ženske so tako veljale za primarne roditeljice, kot tiste, ki naj bi za otroke in vzgojo znale najbolje čustveno poskrbeti, medtem ko je bila moška skrb omejena z denarnim preživetjem. Po stoletjih vztrajanja tovrstnih odnosov in številnih raziskavah, ki so pokazale na škodljivost tovrstne družinske (in partnerske dinamike) lahko od konca 20. stoletja naprej govorimo o prizadevanjih povezanih z aktivnim očetovstvom, ki poudarja tudi emocionalno skrb in sodelovanje pri vzgoji in negi otroka (od nosečnosti naprej). Aktivno očetovstvo izboljša zadovoljstvo ki ga z življenjem občutijo moški, vpliva na otroke (in na odnose ki jih z otroki razvijejo očetje) ter tudi na partnerske odnose in širšo družinsko dinamiko. Nedvomno je aktivno očetovstvo pomemben element usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki daje nove vrste zgledov tudi otrokom in s tem omogoča dolgoročno preseganje spolnih stereotipov in spolnih vlog.
Spodbujanje vključevanja žensk na trg dela
V preteklosti je na kmetiji bil pogosto kmečko zavarovan in socialno varen le moški oz. lastnik in nosilec kmetije. Na ženski doprinos kmetije se je pogosto pozabilo. K sreči se trend počasi obrača in se poskrbi tudi za socialno varnost žensk. Nemalokrat pa so ženske zaposlene izven kmetije in so po povratku z dela odgovorne za “ženska” dela na kmetiji. Obremenitve žensk so velike.
Možnosti dela za skrajšan delovni čas
Tudi kmečko zavarovane osebe imajo možnost koriščenja dela za skrajšan delovni čas, tako kot samozaposlene osebe ter drugi zaposleni.
To omogoča socialno varnost ljudi na podeželju ter tudi ekonomsko varnost, saj navsezadnje tudi prihranijo nekaj denarja, ki ga na kmetiji ni enostavno prislužiti. Nujno je, da centri za socialno delo poznajo možnosti in pravice, ki jih imajo kmečko zavarovane osebe in jih o tem tudi obvestijo.
Popoldansko in počitniško varstvo otrok
Na kmetiji so večkrat izražene stiske povezane z varstvom otrok med počitnicami (posebno z varstvom mlajših otrok, ki se pri delu ne morejo pridružiti staršem) in daljšim delovanjem vrtcev v popoldanskem času, kar bi pozitivno vplivalo na njihove možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Pri tem bi veljalo preveriti urejenost varovanja otrok staršev, ki so vključeni v druge nestandardne police.
Popoldanske aktivnosti otrok
Obšolske in popoldanske aktivnosti otrok so pogosto ob urah, ko je na kmetiji delo v hlevu oz. je zaradi oddaljenost do šole otroke treba peljati kar nekaj kilometrov. To predstavlja dodatno časovno obremenitev za starše, prekinitev dela, večjo porabo goriva in nepraktičnost. Predlagajo se aktivnosti ob urah po pouku oz. da se otroku ni potrebno vračati domov in nazaj v šolo. Rešitev bi bil tudi drugače organiziran javni prevoz.
Podeželski otroci se redkeje vključujejo v obšolske aktivnosti in so lahko zaradi tega depriviligirani.
Oddaljenost šol ter organiziranje govorilnih ur/roditeljih sestankov
Starši, ki živijo na podeželju in še posebno tisti, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so ob organiziranju šolskih dogodkov, ki potekajo v času njihovega dela v hlevu ali pa v času drugih zadolžitev, se tovrstnih dejavnostih težje udeležujejo, s čimer so postavljeni v neprijeten položaj, ki ga gotovo občutijo tudi otroci.
Povečanje dostopnosti storitev na podeželju
Ob ukinitvi osnovnih storitev na podeželju se je marsikdo znašel v stiski. Mlajše generacije so se prilagodile digitalizaciji, starejši pogosto nimajo računalnika in internetne povezave, druga infrastruktura je slaba, prav tako imajo slaba prevozna sredstva. Mnogi so v stiski, saj nimajo dostopa do poštnih, bančnih storitev in drugih storitev.
Predlaga se tudi več terenskih obiskov s strani centrov za socialno delo ter mobilnih preventivnih zdravstvenih pregledov, saj so prave težave skrite od oči institucij.
Dnevni centri in domovi za ostarele na vaseh
Dnevni centri za starejše ljudi na vaseh pripomorejo k ohranjanju delovnih mest na podeželju, hkrati pa ljudem omogočijo, da lahko v starosti ostanejo na podeželju in jim ni treba v mesta v domove za ostarele.
Dnevni centri bi tudi pomembno razbremenili ženske, ki večinoma skrbijo za starejše.
Izobraževanje in ozaveščanje
Država mora na sistemski način pristopiti k ozaveščanju in izobraževanja na področju aktivnega očetovstva, pomena usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja in še posebno na področju v Raziskavi o enakosti spolov na podeželju (TERA, 2022) identificiranih posledic aktualne (ne)enakosti spolov na podeželju: nasilje in pomanjkanje virov pomoči; alkoholiziranost; geografska oddaljenost od ključne infrastrukture in zadovoljstvo z življenjem–tudi kot posledica stereotipne vloge spolov.
Projekt TERA sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 499.750,00 EUR. Namen projekta je opolnomočenje moških in žensk na podeželju za učinkovito spopadanje z izzivi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Ta novica je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te novice je odgovoren izključno Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi. Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku.
Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja med letoma 1994 in 2014 prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR.
Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Skupna višina sredstev v okviru Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021 znaša 1,25 milijarde EUR.
Prednostna področja v tem obdobju so naslednja:
#1 inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;
#2 socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;
#3 okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;
#4 kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;
#5 pravosodje in notranje zadeve.
