Danes je potekal večdeležniški posvet v okviru projekta TRIALOG na temo nasilja in duševnega zdravja mladih, na katerem so sodelovali strokovnjaki s področja mladinskega dela, izobraževanja in raziskovanja. Namen posvetov je zbiranje informacij raznolikih deležnikov, na podlagi katerih bomo oblikovali priporočila za politične odločevalce. Posvet je organizirala Mestna občina Ptuj, v projektu TRIALOG, ki ga vodi IPES, pa sodelujejo še CID Ptuj, Mladinski svet Mestne občine Ptuj, Ljudska univerza Ormož in Inštitut Avisensa.
Gostje posveta
Na posvetu so se nam pridružili naslednji gostje: Nataša Vidovič, strokovna delavka z Elektro in računalniške šole Ptuj, prof. dr. Lenart Škof, dekan fakultete Alma mater Europaea – Institutum studiorum humnitatis, Vesna Pogačnik, strokovna delavka s Srednje šole za gostinstvo in turizem v Mariboru, Klavdija Mirič, strokovna delavka z Andragoškega zavoda Maribor, Polona Kiker, strokovna delavka z II. gimnazija Maribor, Tanja Božič, strokovna delavka z Ljudske univerze Ptuj in Suzana Bukovnik, mladinska delavka z Javnega zavoda ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi.
Sodelujoči so izpostavili težave, ki jih opažajo pri svojem delu, najpogostejše izzive in sistemske ovire, s katerimi se srečujejo. Večkrat je bil omenjen problem pomanjkanja kapacitet, na eni strani finančnih, na drugi kadrovskih. Mladih, ki se soočajo s stiskami ne primanjkuje, obstoječi podporni mehanizmi pa pokajo po šivih. Eno izmed pomanjkljivosti v načinu naslavljanja stisk mladih vidijo v zastavitvi programov kot projektnega dela, s čimer so nenehno izpostavljeni možnosti prenehanja njihovega obstanka, ko se dotični projekt izteče. Prevečkrat bi se naj v praksi zgodilo, da uporabniki po zaključenem projektu s svojimi težavami ostanejo sami, tudi tisti, ki pomoč iščejo naprej in na druge načine pa pogosto zaradi dolgih čakalnih vrst ali finančne nedostopnosti sčasoma obupajo.
Duševno zdravje in pritisk
Večina govorcev je omenila splošno poslabšanje duševnega zdravja med mladimi, pri čemer opažajo predvsem anksioznost, depresijo in motnje hranjenja, kar zadeva pristop k reševanju teh težav pa opozarjajo na zdravljenje simptomov namesto celovitega naslavljanja vzrokov. Epidemija Covid-19 je zadeve znatno poslabšala, kljub temu pa poudarjajo, da tovrstne negativne trende opažajo že mnogo dlje, nekje zadnjih 15 let. Mladi čutijo ogromno pritiska s strani staršev, izobraževalnih ustanov v smislu uspeha, potrebnega za vpis na npr. fakulteto, ta pritisk pa je tako ponotranjen, da ga izvajajo tudi nad samim seboj. Specifično je bil omenjen primer srednješolcev, ki konsistentno dosegajo najvišje ocene, vendar se z uspehom ne povežejo, pač pa trepetajo pred bodočimi neuspehi in potencialnim razočaranjem odraslih okoli sebe.
Nasilje in pravočasna preventiva
V kontekstu nasilja je bilo govora o njegovi normalizaciji in normalnosti v smislu “saj gre le za igro” (kjer se igramo, da smo profesionalni MMA bojevniki, na betonu, brez znanja o padanju in kakopak zaščite), pa tudi o tem, da se je nasilje spremenilo in se sedaj pogosteje dogaja na spletu, ki pa ga zaposleni na področju dela z mladimi težje vidijo. Vse vrste stisk – tako z duševnim zdravjem kot z nasiljem se selijo vse nižje po starostni lestvici, pri čemer je bila posebej izpostavljena zadnja triada osnovnih šol. V tem kontekstu je bilo poudarjeno tudi, da je potrebno izobraževati in ozaveščati tudi mlajše, saj so do srednješolskih let številni vzorci toliko utrjeni, da je njihovo spreminjanje zahtevnejše.
Ključni izzivi
Problem vidijo v dejstvu, da se številne problematike naslavlja v vakuumu in ko se pojavijo, ne pa konsistentno in celostno. Tako ob posnetkih medvrstniškega nasilja v Celju dva tedna govorimo o pomembnosti preprečevanja slednjega, potem pa pogovori počasi zamrejo. Pozabimo, da gre za skupni imenovalec, potrebo po podporni mreži. Mladim je potrebno dati odgovornost, saj jim s tem izkažemo določeno stopnjo zaupanja, hkrati pa jim delovanje za dobro skupnosti gradi pripadnost, samozavest in daje občutek vpliva na lastno življenje. Pri delu z mladimi se sodelujoči v razpravi srečujejo z ogromno apatičnosti, vdanosti v usodo in manka motivacije z njihove strani. Mladim primanjkujejo čustvene kompetence in komunikacijske veščine, odraz tega je tudi nejevolja ob izvajanju aktivnosti, ki bi slednje spodbudile, na drugi strani pa navdušenju ob preprostih gestah, kot je ta, da jim nekdo prisluhne ali da se o nečem sproščeno pogovorijo.
Velik vpliv ima individualni pristop, kar pa pogosto ni realna možnost zaradi pomanjkanja kapacitet. Podpore sicer ne potrebujejo samo mladi, temveč tudi tisti, ki se z mladimi ukvarjajo. Izgorevanje in preobremenjenost kadrov pomeni tudi manjšo pripravljenost na usposabljanja in izobraževanja, tudi v kolikor so ta na voljo, tako mladi kot zaposleni, ki se z mladimi ukvarjajo, pa pogosto opažajo manjšo odpornost na stres.
Digitalizacija družbe zagotovo prinaša marsikatero negativno posledico, hkrati pa je mentaliteta telefona kot dežurnega krivca, ki jo odrasli včasih hitro prevzamejo, zastarela in predvsem ne pove celotne zgodbe. Namesto kritik novih načinov komunikacije – ki jih ne bomo spremenili in ki mladim pogosto pravzaprav predstavljajo tudi rešilno bilko, je bila poudarjena ideja, da družbene spremembe sprejmemo in se naučimo delati z njimi, ne proti njim. Poleg tega je potrebno medsebojno in medsektorsko sodelovanje, povezovanje in deljenje izkušenj, vključno s supervizijami in intervizijami za zaposlene. Do mentalne higiene, ki je konec koncev relevantna prav za vsakega izmed nas, je potrebno torej dostopati preventivno, konsistentno, medresorsko in sistematično.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024.
To besedilo je nastalo s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.