V romskem naselju Kamenci v občini Črenšovci je, 24. aprila, ob zaključku projekta Naprej potekal Nacionalni posvet o opolnomočenju mladih Rominj in Romov o vprašanjih enakosti spolov.
Ob zaključku projekta NAPREJ je naša programska direktorica Ana Pavlič predstavila ključne rezultate raziskave »Da smo tudi Romi ljudje«, ki je nastala tekom projekta ter Priporočila za odločevalke in odločevalce, ki bi (lahko) sistemsko prispevala k izboljšanju stanja na področju enakosti spolov med romskimi skupnostmi.
V anonimni anketi je sodelovalo več kot 100 oseb: Romov in Rominj, ki živijo na območju Pomurja, izsledki pa so nam potrdili kar nekaj perečih problematik: v anketi je sodelovalo enkrat več zaposlenih Romov kot Rominj, to nakazuje na trdovratnost obstoja številnih spolnih stereotipov, ki znotraj romskih skupnosti ženske še vedno odvračajo od izobraževanja, zaposlovanja in s tem kreiranja avtonomnega in neodvisnega življenja. Pričakovano, smo v anketi zasledili tudi korelacijo med izobrazbeno strukturo in zaposlitvijo sodelujočih, kar nakazuje na pomembnost opolnomočanja romskih skupnosti za izobraževanje, kar je bila obenem ena izmed naših ciljnih projektnih usmeritev. Analiza doživljanja diskriminacije je bila izjemno zanimiva: skoraj polovica sodelujočih Romov in Rominj (nekaj več kot 40 %) je dejala, da so v svojem življenju doživeli diskriminacijo na podlagi svoje etnične pripadnosti. Zaskrbljujoče pa je, da več kot 20 % sodelujočih o tem ni prepričanih – to pomeni, da niso opolnomočeni z znanjem in vedenjem o tem kaj diskriminacija sploh je; kako se kaže; zakaj je nedopustna in kam se lahko, v primerih doživljanja diskriminacije, obrnejo po pomoč. Področja najbolj pogostega doživljanja diskriminacije so nam razkrila, da Romi in Rominje v stisk z diskriminatornimi praksami najbolj pogosto pridejo pri iskanju zdravstvenih storitev in pomoči, na trgu dela in v zaposlovanju ter pri socialnem varstvu – storitvah na katerih temeljijo temeljne človekove pravice in enake možnosti!
Sodelujoče v anketi smo spraševali o tem kako so, oziroma, kako bi ukrepali, če bi se srečali z diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti ali nasiljem (na podlagi spola). Velika večina vseh sodelujočih bi pomoč poiskala znotraj družine, med prijateljskimi mrežami oziroma med skupnostjo, pričakovano in zaskrbljujoče – pa bi najmanjši delež sodelujočih v naši raziskavi poiskal pravno pomoč oziroma pomoč institucij kakršni sta denimo Varuh človekovih pravic ali Zagovornik načela enakosti (takšnih je zgolj 16 % vseh, ki so našo anketo rešili). Slednje nakazuje na dvoje: pretekle izkušnje z diskriminacijo ali marginalizacijo s strani javnih institucij lahko povzročijo občutek nezaupanja ali skepticizma do uradnih institucij. Poleg tega, lahko obstaja prepričanje, da so pravne poti za iskanje odškodnine nedostopne ali neučinkovite, kar posameznike še dodatno odvrača od iskanja pomoči po teh kanalih. K nezadostnemu izkoriščanju pravne pomoči pa prispeva tudi pomanjkanje ozaveščenosti ali razumevanja zakonskih pravic in zaščite pred diskriminacijo. V raziskavi smo preverjali tudi prisotnost spolnih stereotipov med romsko populacijo, ob čemer se je izrisala slika, ki je potrdila pomembnost našega projekta:
Skoraj polovica sodelujočih moških (49 %) se je strinjala s trditvijo »Za mlade moške je bolj pomembno, da se odločijo za izobraževanje in zaposlitev, kot za mlade ženske«. Več kot polovica sodelujočih moških (55 %) se je strinjalo s trditvijo »Moški so boljši pri sprejemanju odločitev kot ženske«, nasprotno se s tem ni strinjalo kar 80 % sodelujočih žensk. Več kot 40 % sodelujočih moških (43 %) je izrazilo strinjanje s trditvijo »Sprejemljivo je, da se dekleta zgodaj poročijo in se ne izobražujejo«, medtem ko se s to trditvijo ni strinjalo več kot 80 % sodelujočih žensk.
- Na posvetu je sodelovala tudi županja občine Črenšovci, Vera Markoja, ki je izpostavila dobro sodelovanje z romsko skupnostjo in pomen komuniciranja ter sprotnega reševanja težav ter uspešnost naložb in pobud s katerimi občina prispeva k opolnomočenju Rominj in Romov.
- Andrea Celija in Maja Mamlić iz Urada Republike Slovenije za narodnosti sta predstavili pomembno delo Urada predvsem na področju identificiranja in preprečevanja prezgodnjih porok ter pomembnost opolnomočenja in izobraževanja različnih državnih uradnikov_ic, ki lahko s svojim delom pomembno prispevajo k izboljšanju položaja romskih skupnosti.
- Nataša Horvat, romska svetnica iz občine Lendava je zbranim predstavila svojo življenjsko zgodbo in ovire s katerimi se je soočala kot Rominja v politiki. Poudarila je pomen izobrazbe kot ključnega faktorja, ki lahko prispeva k izboljšanju položaja romskih žensk.




Vsem prisotnim in sodelujočim se zahvaljujemo za udeležbo in za vse napore, ki jih s svojim pomembnim delovanjem vlagajo v skupen cilj – izboljšanje položaja enakosti spolov med (mladimi) Rominjami in Romi.
»Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021«.
