Nasilje se pogosto manifestira kot podaljšek družbenih neenakosti, kar vključuje neenakosti med spoloma.
Naše obnašanje je osnovano na družbenih pričakovanjih, pomemben del slednjih pa predstavljajo spolne norme. Kakšno obnašanje je zahtevano od nas, vključno z npr. oblačili, ki jih nosimo, izbiro poklica, najljubše barve, frizure itd., je močno osnovano na spolu, ki mu pripadamo. Včasih so nasilna vedenja v samem izhodišču povezana z nespoštovanjem družbenih pravil, vključno s spolnimi normami (npr. norčevanje iz moškega, ki mu je všeč roza barva). Razmerje moči med spoloma je nesorazmerno, nasilje pa deluje kot nadaljevanje tega neravnovesja. Nasilje je uporabljeno tudi v drugih kontekstih, povezanih s spolom, npr. kot način izkazovanja moči, dominance moškega nad žensko (nasilje na podlagi spola) ali namensko kot kaznovanje in odvzem avtonomnosti (primeri spolnega nasilja).
Žrtve in storilci nasilja so lahko tako moški kot ženske, statistično pa so v vlogi žrtve pogosteje ženske. Značilnosti v povezavi z nasiljem lahko opazimo tudi glede na to, nad kom se nasilje izvaja in kdo ga izvaja; kdo je žrtev in kdo storilec. Ko je storilka ženska se nasilje pogosteje pojavlja v psihičnih oblikah, moški storilci pa se pogosteje zatečejo k uporabi fizičnega in spolnega nasilja. (Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014).
Poglejmo nekaj statistik (European Union Agency for Fundamental Rights, 2012; Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, 2014):
- v Evropski uniji je vsaka tretja ženska (33%), starejša od 15 let, doživela fizično in/ali spolno nasilje; ena od desetih žensk, starejših od 15 let, je doživela neko obliko spolnega nasilja;
- Ena od 20 je bila posiljena (to predstavlja 5% oziroma 9 milijonov žensk), pri čemer je pomembno poudariti, da se je vprašanje nanašalo na fizično nadvlado in poškodovanje, kar pomeni, da posilstva, kjer storilec ni fizično onemogočil odmika žrtvi, niso všteta;
- vsaka tretja ženska je doživela psihično nasilje;
- 8% žensk je doživelo fizično in/ali spolno nasilje v zadnjem letu pred opravljeno raziskavo.
Problematiko nasilja, specifično v času epidemije Covid-19, naslavlja tudi raziskava Vzdušje v intimno-partnerskih odnosih (IPES, 2020). S trditvijo, da je za nasilje vedno kriv in odgovoren storilec in nikoli žrtev, se sploh ni strinjalo oziroma ni strinjalo 34,7 % anketiranih moških in 18 % anketiranih žensk, “nevtralne” odgovore (se ne morem opredeliti, se niti ne strinjam niti se strinjam) pa je podalo 20 % anketiranih žensk in 13 % anketiranih moških. Ti podatki jasno kažejo normalizacijo nasilja nad ženskami in zakoreninjenost spolnih vlog. Zaskrbljujoči so tudi odzivi na trditev, da je nasilje včasih upravičeno (strinja oziroma popolnoma se strinja 5 % anketirancev, 10 % se jih niti ne strinja niti se strinja) in pa na trditev, da bi bilo nasilja manj, če bi se ženske v partnerskih odnosih vedle pametneje (strinja oziroma popolnoma strinja se 6 % vseh anketirancev, neopredeljenih in pozicioniranih na “se ne strinjam niti se strinjam” pa je kar 15 % anketirancev).
Da moramo biti ženske v kriznih časih še posebno potrpežljive, nezahtevne, miriti konflikte in jih same ne ustvarjati, se je (zelo) strinjalo 30 %, na prvi pogled nevtralno pozicijo pa je zavzelo kar 24 % anketirancev. Te številke jasno kažejo ne zgolj trdovratnost škodljivih prepričanj o nasilju, temveč tudi številčnost skupine, ki s svojo kvazi nevtralnostjo takšne predstave hote ali nehote pomaga vzdrževati. V času epidemije smo tudi v Sloveniji zabeležili smrtno žrtev nasilja, več poskusov uboja in pretepanje ženske na javnem kraju. Skoraj 65 % anketirancev se je strinjala s trditvijo, da je karantena povzročila porast nasilja v družinah in partnerskih odnosih, prav tako jih več kot polovica prikimava, da so bile težave z odvisnostjo od alkohola in drugih prepovedanih substanc še bolj izrazite.
V okviru projekta Trialog smo izvedli fokusne skupine z mladimi, na katerih smo jih vprašali tudi, kaj menijo o trditvi, da je v njihovi regiji zelo dobro poskrbljeno za preprečevanje nasilja med mladimi. Večinsko se s trditvijo niso strinjali; pogovor je tekel predvsem o medvrstniškem nasilju, vsi pa so poudarili, da je v srednji šoli tega manj (kot razlog so navedli večjo zrelost). Nekateri so omenjali, da bi bil poudarek na tem potreben tudi v srednji šoli, čeprav je bilo iz pogovora jasno, da so izkušnje v osnovi šoli mnogo slabše, saj prepoznavajo, da slednje puščajo posledice, ki se vidijo tudi kasneje (npr. v srednji šoli). Izredno negativno so se odzvali na to, da bi za nasilje nekomu povedali: bodisi se nič ne spremeni bodisi se nasilje poslabša, skupaj s predstavo ljudi o tebi (ideja, da si šibek, ker si zatožil). Najpogostejše naj bi bilo verbalno nasilje fantov nad dekleti zaradi videza (konkretni primeri so se dotikali predvsem debelosti), omenjali pa so tudi razlike med spoloma: če se nasilje pojavlja med dekleti, je po navadi psihično, med fanti pa fizično. Večinoma so menili, da se na kolektivni ravni nasilja ne da preprečevati.
Več statistik in informacij o spolu kot dejavniku pri različnih oblikah nasilja najdete na spletni platformi TRIALOG.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024.
To besedilo je nastalo s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Literatura
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. (2014). Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja. https://drustvo-sos.si/wp-content/uploads/2019/08/prirocnik-za-deloz-zenskami-in-otroki-z-izkusnjo-nasilja.pdf
- European Union Agency for Fundamental Rights. (2012). Survey on violence against women in EU. https://fra.europa.eu/en/publications-and-resources/data-and-maps/survey-data-explorer-violence-against-women-survey
- Hauptman, A., Kračan, B., Maj, M., Miklič, N., Miljavec, L. L., Motl, A., Puschner, M., Rajšp, S., Strašek, M., Vlasak, K. in Zemljič, I. (2020). Spletno nasilje in spletne zlorabe otrok in mladostnikov: Priročnik za strokovne delavke in delavce centrov za socialno delo in druge strokovnjake. Fakulteta za družbene vede.
- Horváth, É., Kallós, L., Andras, R., Pedrola Vives, E., Ileš, M., Ignjatović, T., Cesar, S. in Bijelić, N. (2020). Teacher’s guidebook on cyber sexual and gender-based violence prevention and response. I can choose to say no, Appendix 1.
- Inštitut za proučevanje enakosti spolov – IPES. (2020). Vzdušje v intimno-partnerskih odnosih in družinah v času karantene in negotovosti. Dostopno prek https://ipes-si.org/raziskave/