Odziv na nedavni primer medvrstniškega nasilja v Celju, ki je zaokrožil po spletu.
Zakaj vendarle še vedno projekti s tematiko nasilja?
Danes se o medvrstniškem nasilju med mladimi pogovarjamo več, kot smo se v preteklosti. Znamo ga poimenovati, lažje ga je izpostaviti, prav tako pa je zaradi številnih razlogov, vključno zaradi družbe pametnih telefonov, vidnejše. Medvrstniško nasilje ni nič novega, se pa zaradi sprememb v družbi pojavljajo nove oblike. Medvrstniško nasilje v splošnem pomeni namerno zlorabo moči v fizični, verbalni, psihološki, ekonomski, spolni ali spletni obliki (npr. odrivanje, pretepanje, zmerjanje, osamitev, žaljivi napisi, izsiljevanje), povzročitelj(i) in žrtev pa sta vrstnika/vrstnici (Kolbert et al., 2019).
Marsikaj bi lahko povedali o nasilju in specifično medvrstniškemu nasilju: da zanj ni opravičila; da je odgovornost vedno na strani storilca/storilke; da so posledice nasilja dolgotrajne in resne; da sta v času odraščanja pripadnost in sprejemanje s strani vrstnikov izjemnega pomena; da nasilje povzroči padec samozavesti in krha posameznikovo samopodobo; da se pogosto manifestira psihosomatsko; da so tovrstne izkušnje v podzavest mladih zasidrane. Vse to drži, in o tem je povedanega že veliko (nikakor pa dovolj). Sankcioniranje nasilnežev je ključno za vzpostavljanje družbe, ki nasilja ne tolerira. Nudenje podpore žrtvi je neopisljivega pomena za njen nadaljnji osebnostni razvoj in sporočilo ostalim žrtvam, da niso same, da niso krive in da drugačno življenje obstaja.
Medvrstniško nasilje v Celju
Nedavni dogodek na parkirišču nakupovalnega središča v Celju, kjer več deklet psihično in fizično obračunava z vrstnico, ni osamljen primer, predstavlja zgolj zadnji incident, ki je prodrl do oči širše javnosti. Posnetki dogodka so pretresljivi, obnašanja storilk presunljiva. Najmanj enako vznemirjajoče pa je število mladih, ki so bili dogodku priča. Njihov odziv sestoji iz smeha in snemanja dogajanja. Namesto jasnega sporočila, da je obnašanje neprimerno, vključitve odraslih in umirtve situacije, je dokumentiranje travmatičnega dogodka tisti odziv, ki se zdi smiseln. Posledice, ki jih to pomeni za žrtev, so očitno zanemarljive, pomembno je, da lahko na svojem profilu objavimo nekaj šokantnega. Kdaj je relevantnost na družbenih medijih postala pomembnejša od empatije? Kje smo šli toliko v napačno smer, da je takšno obnašanje sprejemljivo, snemano, objavljeno, spodbujano? To je namreč učinek očividcev, ki se ne aktivirajo. Sporočilo, da z vedenjem ni narobe prav nič.
Gledam pa tudi vas, uporabniki družabnih omrežji. Po podatkih RTV SLO (2023) je posnetek do torka, 11. aprila, shranilo 4000, delilo 11 000 in všečkalo(!) 15 000 ljudi. Kakšni so vaši argumenti (in s tem ciljam predvsem na zadnjo skupino)?”
Nasilja nad najstnico niso izvajala zgolj dekleta na posnetkih. Manko informiranega odziva preostalih mladih ter številni komentarji na družabnih omrežjih kažejo zaskrbljujočo sliko družbe, ki je neozaveščena o nasilju in neobčutljiva na dogajanje okrog sebe. Argumentacije v smislu pomanjkanja mehanizmov za odzivanje mladih v podobnih situacijah so na mestu, vendar je ključno, da se ne ustavimo pri besedah. Mehanizmov spoprijemanja se naučimo; nikomur niso prirojeni. Enako se naučimo tudi neodzivanja in pasivnega opazovanja situacij, ki več kot očitno zahtevajo posredovanje. Pomembno je, da smo nad dogajanjem ogorčeni, da izrazimo neodobravanje in izpostavimo, da nasilje nikoli in nikdar ni utemeljeno, opravičljivo, tolerirano, spregledano. Pojdimo pa še dlje; razvijajmo in podpirajmo projekte, ki naslavljajo tematike duševnega zdravja in nasilja med mladimi. Pretekli dogodek je zgolj še en opomnik, da so potrebni.
Kako prispeva IPES?
Na Inštitutu se trenutno z duševnim zdravjem, nasiljem med mladimi in družbeno aktivacijo mladih ukvarjamo s projektom TRIALOG (več o projektu). V okviru projekta TRIALOG bomo v ponedeljek, 17. aprila 2023, ob 10. uri v večnamenski dvorani Vetrinjskega dvora, izvedli strokovni posvet z naslovom Mladi in duševno zdravje – tek na dolge proge (več o dogodku).
Na posvetu bomo poleg diskusije z gostjami predstavili tudi spletno platformo TRIALOG. Slednja je oblikovana z namenom ozaveščanja mladih o duševnem zdravju in medvrstniškem ter intimno-partnerskem nasilju med mladimi ter za opolnomočenje mladih na področju hitrejšega prepoznavanja različnih vrst stisk (pri njih samih ali pri vrstnikih oz. vrstnicah) ter informiranega ukrepanja. Na platformi se nahajajo najrazličnejše vsebine o spoprijemanju s stiskami, zgodbe mladih z izkušnjo nasilja, tehnike sproščanja, kviz o prepoznavanju nasilja, miti o duševnem zdravju, napotki za krepitev komunikacijskih veščin, uporabna strokovna gradiva, ideje za nudenje pomoči ter aktivacijo v lokalnem okolju in druge. Sledite nam za najnovejše novice iz projekta, vključno z uradnim izidom omenjene platforme.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024. To besedilo je nastalo s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Uporabljeni viri:
- Kolbert, J. B., Crothers, L. M., Bundick, M. J., Wells, D. S., Buzgon, J., Burberry, C., Simpson, J. in Senko, K. (2019). Medvrstniško nasilje nad lezbičnimi, gejevskimi, biseksualnimi, transspolnimi dijaki in dijaki, ki so v procesu odkrivanja lastne spolne usmerjenosti (LGBTQ), kot ga zaznavajo učitelji, na vzorcu dijakov iz jugozahodne Pensilvanije. Časopis za kritiko znanosti, 47(275), 45–65. Dostopno prek https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RJJ0PULC/c64d6572-82e4-4209-9ef8-b496e4a5ac9c/PDF
- RTV SLO. (2023). Medvrstniško nasilje v Celju. Dostopno prek https://www.rtvslo.si/crna-kronika/medvrstnisko-nasilje-v-celju/664476