Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja: kako (lahko) odnosi vplivajo na duševno zdravje?

V mesecu oktobru obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja (10. oktober), ki predstavlja imenitno priložnost, da se osredotočimo na pomen skrbi za naše duševno počutje. Čeprav se vse več govori o pomembnosti duševnega zdravja, ostajajo številni miti in napačna prepričanja, ki mladim, še vedno, otežujejo iskanje pomoči. V sklopu projekta AWARE smo še posebej pozorni na vpliv odnosov na duševno zdravje mladostnikov_ic in na pomembnost prepoznavanja toksičnih vzorcev vedenja v odnosih.

Odnosi in duševno zdravje 

Odnosi so temeljni del našega življenja: zdravi odnosi nam dajejo občutek varnosti, pripadnosti in sreče. Nasprotno, pa nas lahko toksični odnosi – bodisi intimno-partnerski, prijateljski ali družinski – čustveno izčrpavajo, kar (lahko) vodi v različne stiske, občutenja anksioznosti in depresije. Mnogi mladi_e se soočajo z nezdravimi odnosi, ki jih pogosto ne prepoznajo takoj, saj so lahko subtilni in delujejo celo na prvi pogled neškodljivi, vendar pa lahko ti odnosi močno vplivajo na njihovo duševno zdravje.

V nadaljevanju razbijamo pet najpogostejših mitov o duševnem zdravju in odnosih, ki mladim pogosto preprečijo, da bi poiskali pomoč!

Mit 1: Iskanje pomoči je znak šibkosti
Eden izmed največjih mitov je prepričanje, da je iskanje pomoči znak šibkosti. Dejstvo je, da je prepoznati svojo stisko in se odločiti za iskanje pomoči pravzaprav dejanje poguma in zrelosti. Nihče ni imun na čustvene stiske, še posebej, če gre za posledico vztrajanja v dolgotrajnih toksičnih odnosih. Pomoč strokovnjaka_inje vam lahko omogoči, da ponovno vzpostavite svojo čustveno stabilnost in izboljšate svoje odnose – do drugih in do sebe.

Mit 2: Če sem včasih srečen_a, nimam težav z duševnim zdravjem
Duševno zdravje ni linearno. To, da imate srečne trenutke ali dneve, še ne pomeni, da ne trpite zaradi posledicami duševnih stisk. Nekateri dnevi so lahko boljši kot drugi, vendar lahko še vedno obstajajo globlje težave, ki jih je potrebno nasloviti. Zdravi odnosi in redna skrb za duševno zdravje so dolgoročni procesi, ki zahtevajo čas in vztrajnost.

Mit 3: Duševne težave v odnosih so “normalne” in jih lahko rešimo sami
Čeprav so nesoglasja v odnosih običajna, pa dolgotrajni konflikti, manipulacija ali čustveno nasilje, nikakor niso. Mnogi mladi in mlade verjamejo, da se bodo težave v odnosu “same rešile” ali da jih lahko rešijo brez zunanje, strokovne pomoči. Vendar, so toksični odnosi, kjer so prisotne rdeče zastavice, pogosto vzrok za resnejše duševne težave, kot so nizko samospoštovanje, anksioznost ali depresija​. Če se znajdete v takšnem odnosu, je pomembno, da poiščete pomoč.

Mit 4: Če ne opazim fizičnih znakov nasilja, moj odnos ni toksičen
Toksični odnosi niso omejeni le na fizično nasilje. Čustveno in psihološko nasilje, kot so manipulacija, ljubosumje, poniževanje ali izsiljevanje, so prav tako škodljivi za duševno zdravje. Ti subtilni vzorci lahko dolgoročno povzročijo enako ali celo večjo škodo kot fizično nasilje. Zato je zelo pomembno znati prepoznati tudi čustvene vzorce, ki nas prizadenejo, in se z njimi spopasti.

Mit 5: Samo partner_ka je odgovoren_na za moje počutje
V toksičnih odnosih pogosto pride do občutka, da je ena oseba odgovorna za srečo druge. Resnica je, da je vsakdo odgovoren za svoje duševno zdravje in počutje. Čeprav odnosi močno vplivajo na naše počutje, je pomembno, da se zavedamo, da moramo najprej graditi zdrav odnos s samim_i seboj, kar pomeni: postavljanje meja, skrb zase in iskanje pomoči, ko jo potrebujemo.

Kaj lahko storimo?
Skrb za duševno zdravje je proces, ki zahteva stalno nego in pozornost. Mladostniki_ke se lahko pogosto znajdejo v odnosih, ki škodijo njihovemu čustvenemu zdravju, zato je ključno, da prepoznajo zgodnje znake in ukrepajo. Če se znajdete v stiski, ni nič narobe, če poiščete pomoč. Na platformi True2You vam nudimo brezplačno svetovanje in podporo, kjer lahko varno spregovorite o svojih izkušnjah in se naučite, kako izboljšati svoje odnose.

Projekt AWARE soustvarjajo IPESAvisensa in Fundación Indera, sofinanciran pa je s strani Evropske unije v okviru programa Erasmus+. Za vsebino objave je odgovoren izključno njen avtor in ne predstavlja stališč Evropske unije.