Med 30. septembrom in 2. oktobrom 2026 smo na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov – IPES v sodelovanju s srbskimi partnerji organizirali tridnevni študijski obisk v Kragujevcu, na katerem smo povezali predstavnice in predstavnike slovenskih ter srbskih institucij s področij človekovih pravic, enakosti spolov, socialnega varstva, javnega zdravja in lokalne samouprave. V okviru evropskega projekta BRO – Boys Reimagining Ourselves smo prvič v Srbiji javno predstavili rezultate naše raziskave o moškosti, spolnih stereotipih in nasilju med mladimi, se srečali s predstavnicami državnih in lokalnih oblasti ter sodelovali na dveh strokovnih konferencah. Obisk je pritegnil tudi pozornost srbskih medijev, ki so raziskovalnim ugotovitvam namenili več prispevkov.
Srečanja, ki povezujejo slovenske in srbske institucije
Študijski obisk smo pripravili z namenom, da izkušnje in ugotovitve, ki jih pridobivamo pri delu z mladimi, odpremo tudi v pogovorih z institucijami, odgovornimi za oblikovanje in izvajanje javnih politik. Preprečevanje nasilja, diskriminacija, položaj romske skupnosti in enakost spolov so področja, na katerih je sodelovanje med različnimi institucijami še posebej pomembno, saj se življenjske okoliščine posameznikov pogosto dotikajo več področij hkrati.
Slovensko delegacijo so sestavljali dr. Jože Ruparčič, namestnik varuhinje človekovih pravic Republike Slovenije, dr. Kornelija Marzel iz institucije Varuha človekovih pravic, Bogdan Palovšnik, podžupan Občine Brežice, mag. Irena Kralj, direktorica Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina, ter Tjaša Veble, vodja projektne pisarne Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice. IPES sta zastopali direktorica mag. Kaja Primorac in programska direktorica ter vodja projekta BRO mag. Ana Pavlič.
Na Mestni upravi Kragujevac sta delegacijo sprejeli dr. Gordana Damnjanović, pomočnica župana za področja zdravstvenega in socialnega varstva ter človekovih in manjšinskih pravic, ter Ivana Obradović Stanić, načelnica oddelka za človekove in manjšinske pravice, enakost spolov in preprečevanje trgovine z ljudmi.
Pogovori so bili namenjeni izmenjavi izkušenj o lokalnih pristopih k preprečevanju diskriminacije in nasilja, sodelovanju z romsko skupnostjo ter povezovanju javnih institucij in civilnodružbenih organizacij. Ob tem smo se dotaknili tudi vprašanja, kako lahko uspešne lokalne prakse dobijo večjo podporo na nacionalni ravni in kako izkušnje različnih strokovnih služb vključevati v razvoj učinkovitejših ukrepov.
Pomemben del obiska je bilo tudi srečanje s Tatjano Macura, srbsko ministrico brez resorja, pristojno za koordinacijo dejavnosti na področju enakosti spolov, preprečevanja nasilja nad ženskami ter ekonomskega in političnega opolnomočenja žensk. Z ministrico smo razpravljali o položaju mladih, spolnih stereotipih, preprečevanju nasilja in pomenu povezovanja raziskovalnih ugotovitev z oblikovanjem javnih politik. Posebno pozornost smo namenili vprašanju, kako izkušnje iz lokalnih skupnosti približati tistim, ki sprejemajo odločitve na državni ravni.
Raziskava BRO prvič predstavljena srbski javnosti
Eden osrednjih dogodkov študijskega obiska je bila novinarska konferenca 1. oktobra, na kateri smo prvič v Srbiji javno predstavili ugotovitve raziskave, izvedene v okviru projekta BRO med mladostniki, mladinskimi delavkami in delavci ter predstavnicami in predstavniki lokalnih institucij v Sloveniji in Srbiji.
Raziskovalne ugotovitve je predstavila mag. Ana Pavlič, programska direktorica IPES in vodja projekta BRO, ki je opozorila, da pričakovanja o tem, kakšen mora biti »pravi moški«, še vedno pomembno zaznamujejo odraščanje fantov. Vplivajo na njihove odnose z vrstniki, razumevanje nasilja, izražanje čustev in pripravljenost poiskati pomoč, kadar se znajdejo v stiski.
Posebej zgovoren je podatek, da 80 odstotkov mladih v Srbiji in 78 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da se od fantov pričakuje, da svoje težave zadržijo zase. Takšna pričakovanja se pogosto oblikujejo že v otroštvu, pozneje pa jih utrjujejo vrstniški odnosi, družina, šola in širše družbeno okolje.
Raziskava je pokazala tudi, da mladi pritiskov, povezanih z dokazovanjem moškosti, pogosto niti ne prepoznajo kot pritiskov. Predstave o tem, kako naj se fant vede, kaj sme pokazati in kdaj mora dokazati svojo moč, so lahko tako samoumeven del vsakdana, da jih mladi razumejo kot običajna pravila odnosov.
Pomemben del raziskave smo namenili tudi spletnemu in vrstniškemu nasilju, zlasti razumevanju meja med šalo, poniževanjem in nasilnim vedenjem. Prav v teh situacijah se pokaže, kako lahko potreba po dokazovanju položaja med vrstniki vpliva na ravnanje mladih in njihovo pripravljenost, da nasilje prepoznajo ali se nanj odzovejo.
Posebno pozornost v projektu namenjamo romskim mladostnikom, pri katerih se pričakovanja o moškosti prepletajo z etničnimi predsodki, diskriminacijo in neenakimi možnostmi. Njihovih izkušenj zato ni mogoče razumeti zgolj skozi vprašanje spola, saj na vsakdanje odnose, občutek pripadnosti in možnosti za vključevanje vplivajo tudi širše družbene okoliščine.
Prav na teh ugotovitvah temelji nadaljnje delo projekta BRO, v katerem razvijamo izobraževalne vsebine in pristope, namenjene preprečevanju nasilja, prepoznavanju škodljivih spolnih stereotipov ter spodbujanju bolj spoštljivih odnosov med mladimi.
O projektu BRO tudi v srbskih medijih
Predstavitev raziskovalnih ugotovitev je pritegnila precejšnjo pozornost srbskih medijev. O projektu so poročali nacionalni portal Telegraf, regionalni medij Res Publika, romski medij Romane Nevimata ter Radio-televizija Kragujevac (RTK), ki je predstavitvi namenila tudi televizijski prispevek.
V medijskem poročanju so izstopale ugotovitve o spolnih stereotipih, pritiskih na fante pri izražanju čustev, spletnem nasilju in posebnem položaju romskih mladostnikov. Mediji so povzeli tudi poudarke Ane Pavlič o pomenu zgodnjega prepoznavanja škodljivih predstav o moškosti ter o potrebi po preventivnem delu, ki izhaja iz dejanskih izkušenj mladih.
Prispevke si lahko ogledate na naslednjih povezavah:
- Telegraf: Mladići koji preispituju sebe – prevencija nasilja i rodnih stereotipa
- Res Publika: Suzbijanje nasilja povezanog sa rodnim stereotipima kod mladih Roma
- Romane Nevimata: Prispevek o projektu BRO v romskem jeziku
- Radio-televizija Kragujevac: Kako povezati rodne norme i stereotipe sa pojavom sajber nasilja među mladima?
O demografski prihodnosti, enakosti in sodelovanju institucij
V četrtek, 1. oktobra, se je slovenska delegacija udeležila tudi strokovne konference »Za srce više – Demografska budućnost Srbije«, na kateri so predstavnice in predstavniki državnih ter lokalnih institucij, zdravstva in strokovne javnosti razpravljali o demografskih spremembah, zdravstvenem varstvu in družbenih pogojih, ki vplivajo na kakovost življenja prebivalstva.
Na konferenci sta slovensko delegacijo z nagovoroma zastopala dr. Jože Ruparčič, namestnik varuhinje človekovih pravic Republike Slovenije, in Bogdan Palovšnik, podžupan Občine Brežice. Sodelovanje na dogodku je omogočilo tudi neposredno izmenjavo pogledov o izzivih, s katerimi se pri oblikovanju javnih politik srečujeta Slovenija in Srbija.
Za našo delegacijo je bila konferenca pomembna predvsem zaradi širšega razumevanja povezav med demografskimi spremembami, položajem različnih družbenih skupin in dostopnostjo javnih storitev. Gre za vprašanja, ki jih pri svojem delu obravnavajo tudi institucije, vključene v projekt BRO, čeprav vsaka izhaja iz nekoliko drugačnega strokovnega področja.
Sodelovanje z romsko skupnostjo in javnozdravstvenimi institucijami
V nadaljevanju obiska smo obiskali Obrazovno-kulturno zajednico Roma »Romanipen«, partnersko organizacijo projekta BRO, ki že vrsto let deluje na področju izobraževanja, socialnega vključevanja in izboljševanja položaja romske skupnosti.
S predstavnicami in predstavniki organizacije smo se pogovarjali o izzivih, s katerimi se srečujejo romski mladostniki in njihove družine, ter o pomenu neposrednega sodelovanja med romsko skupnostjo, izobraževalnimi ustanovami, javnimi službami in lokalnimi oblastmi.
Prav izkušnje organizacij, ki z romsko skupnostjo sodelujejo vsakodnevno, so pomembne za razumevanje okoliščin, ki jih raziskovalni podatki sami pogosto ne morejo v celoti zajeti. V projektu BRO zato posebno pozornost namenjamo vključevanju teh izkušenj v razvoj preventivnih pristopov, ki upoštevajo tudi etnično pripadnost, socialni položaj in različne oblike diskriminacije.
Med obiskom smo se srečali tudi s predstavnicami Instituta za javno zdravlje Kragujevac, s katerim IPES sodeluje že od leta 2024. V tem času smo skupaj razvili več aktivnosti na področju duševnega zdravja, enakosti spolov in preventive ter sodelovanje predstavili tudi v širšem evropskem prostoru.
Pogovori so bili priložnost za pregled dosedanjega dela in razmislek o nadaljnjih možnostih povezovanja strokovnega znanja, raziskovanja ter praktičnega dela z mladimi in drugimi skupinami prebivalstva.
Od odraščanja do starosti: zakaj spolni stereotipi ne izginejo z leti
Zadnji dan študijskega obiska, 2. oktobra, smo se udeležili strokovne konference ob mednarodnem dnevu starejših, ki je potekala v Mestni skupščini Kragujevac. Dogodek je povezal predstavnice in predstavnike državnih ter lokalnih institucij, socialnega varstva, organizacij za podporo starejšim in strokovne javnosti.
Med govorkami je bila tudi mag. Ana Pavlič, ki je v imenu IPES in slovenske delegacije predstavila razmislek o tem, kako se spolna pričakovanja, družbene neenakosti in življenjske izkušnje odražajo v kakovosti življenja v starosti.
Izhodišče njenega nagovora je bilo, da se način, kako bomo nekoč živeli in se starali, oblikuje mnogo prej, kot dopolnimo 65 let. Pri ženskah se v starosti pogosto pokažejo posledice dolgoletnih ekonomskih neenakosti, nižjih plač, prekinitev poklicne poti in neplačanega skrbstvenega dela. Pri moških pa se lahko posledice pričakovanj o samostojnosti, čustveni zadržanosti in dokazovanju moči odražajo tudi v težavah pri iskanju pomoči, osamljenosti in duševnih stiskah.
Ana Pavlič je ob tem predstavila tudi ugotovitve raziskave BRO in opozorila, da sporočila, ki jih fantje poslušajo med odraščanjem, pogosto ostanejo z njimi skozi vse življenje. Če se od njih že v mladosti pričakuje, da težave zadržijo zase in se z njimi spopadajo brez pomoči drugih, se takšni vzorci lahko ohranijo tudi v poznejših življenjskih obdobjih.
»Starost se ne začne pri 65 letih. Način, kako se bomo nekoč starali, začnemo oblikovati mnogo prej,« je poudarila in izpostavila pomen zgodnjega preprečevanja neenakosti, dostopnosti podpore ter razumevanja življenjskih okoliščin posameznic in posameznikov.
V govoru je posebej opozorila tudi na pomen medinstitucionalnega sodelovanja. Starejša ženska z nizko pokojnino se ne srečuje izključno z vprašanjem socialnega varstva, prav tako stiska osamljenega starejšega moškega ni zgolj vprašanje zdravstvenega sistema. Učinkovita podpora zahteva sodelovanje institucij, ki pogosto obravnavajo različne vidike iste življenjske situacije.
S tem je vsebinsko povezala tudi osrednja izhodišča projekta BRO: pričakovanja o spolu, ki jih oblikujemo in utrjujemo v mladosti, imajo lahko posledice za odnose, zdravje in kakovost življenja tudi več desetletij pozneje.
Izmenjava izkušenj z institucijo za varstvo enakosti
Pomemben zaključek obiska je bilo srečanje z Emilijo Spasojević, predstavnico institucije Poverenika za zaštitu ravnopravnosti Republike Srbije, neodvisnega državnega organa, pristojnega za varstvo pred diskriminacijo in spodbujanje enakosti.
Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj na področju varstva človekovih pravic, preprečevanja diskriminacije in položaja ranljivih družbenih skupin. Posebno vrednost je imelo zaradi sodelovanja predstavnikov institucije Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, saj je omogočilo neposreden strokovni pogovor med institucijami obeh držav.
Sodelovanje, ki presega posamezen projekt
Tridnevni študijski obisk je pokazal, koliko možnosti za skupno delo se odpre, kadar se za isto mizo srečajo predstavnice in predstavniki institucij, ki se s podobnimi vprašanji ukvarjajo na različnih ravneh. V Kragujevcu smo o preprečevanju nasilja, enakosti spolov, položaju romske skupnosti, duševnem zdravju in socialni varnosti razpravljali z ljudmi, ki te teme poznajo iz raziskovanja, vsakodnevne strokovne prakse in oblikovanja javnih politik.
Za IPES je bil obisk pomemben tudi kot nadaljevanje dolgoletnega sodelovanja s partnerji v Kragujevcu, kjer smo v zadnjih letih skupaj razvili številne aktivnosti in vzpostavili strokovne povezave, ki segajo tudi zunaj posameznih projektov.
Obisk nam je omogočil, da raziskovalne ugotovitve BRO predstavimo širši strokovni in institucionalni javnosti, hkrati pa odpremo nove možnosti za sodelovanje med Slovenijo in Srbijo. Prav takšna izmenjava je pomembna za nadaljnje delo projekta, saj lahko učinkovite preventivne pristope razvijamo predvsem takrat, ko razumemo različne življenjske okoliščine mladih in pri njihovem oblikovanju povezujemo znanje ter izkušnje različnih strok.
Zahvaljujemo se vsem institucijam, organizacijam in posameznicam ter posameznikom, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi obiska, še posebej našim partnerjem iz Instituta za javno zdravlje Kragujevac in organizacije Romanipen ter predstavnicam mesta Kragujevac za izjemno gostoljubje in podporo pri organizaciji srečanj.
O projektu BRO
BRO – Boys Reimagining Ourselves je mednarodni projekt, namenjen preprečevanju nasilja na podlagi spola, prepoznavanju škodljivih predstav o moškosti in spodbujanju spoštljivih odnosov med mladimi. Posebno pozornost namenja romskim mladostnikom in razumevanju različnih družbenih okoliščin, ki vplivajo na njihovo odraščanje.
Projekt izvaja partnerstvo, ki ga sestavljajo Inštitut za proučevanje enakosti spolov – IPES kot koordinator, Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, Občina Brežice, Center za socialno delo Dolenjska in Bela krajina, Institut za javno zdravlje Kragujevac ter Obrazovno-kulturna zajednica Roma »Romanipen«.
Projekt sofinancira Evropska unija v okviru programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV), razpisa DAPHNE.
Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali organa, ki dodeljuje sredstva. Evropska unija in organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.
