Mestna hiša Mestne občine Ptuj je pred kratkim gostila tretji večdeležniški posvet projekta Trialog, ki je bil namenjen regionalnim in lokalnim deležnikom.
Udeleženci posveta
Če smo prvi posvet izvedli na nacionalnem nivoju in drugega na nivoju mladinskih organizacij, se je zdelo smiselno, da se osredotočimo tudi specifično na Podravsko regijo in odpremo prostor za lokalne in regionalne deležniške, ki poznajo izzive na področjih dela z mladimi specifično v Podravju. Skupni namen vseh posvetov je na podlagi konkretnih izkušenj iz prakse in mnenj raznolikih sodelujočih pripraviti čim bolj konkretna in uporabna priporočila za politične odločevalce.
Regionalnega posveta so se udeležili predstavniki in predstavnice:
- Univerzitetno kliničnega centra Maribor – Enote za otroško in mladostniško psihiatrijo,
- Zdravstvenega doma Ormož ter Zdravstvenega doma Ptuj – Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov,
- Regionalno razvojne agencije Podravje,
- Območne enota Zavoda RS za zaposlovanje – Ptuj,
- Centra za socialno delo Spodnje Podravje,
- društva Ars Vitae,
- Policijske uprave Maribor,
- Občine Ormož in Mestne občine Ptuj.
O čem je tekla beseda?
Izpostavljeni so bili ključni problemi, s katerimi se soočajo udeleženci pri delu z mladimi, razlike med današnjim časom in časom pred epidemijo COVID-19, pa tudi glavni mehanizmi reševanja, ki so v uporabi, kje so učinkoviti in kakšne prilagoditve potrebujejo. Med mladimi je veliko samopoškodovanja in motenj hranjenja, pri čemer slednje opažajo tako pri dekletih kot fantih, čeprav je specifična manifestacija pogosto drugačna.
Večina sodelujočih je izpostavila ogromno prisotnost medvrstniškega nasilja. Občutek, da ga je manj kot v preteklosti, je lažen, je pa včasih zaradi razvoja novih oblik, nasilje težje zaznati. Fizično nasilje je tisto, ki se preprečuje najpogosteje, saj ga je pred očmi okolice težje skriti, ogromno pa je prisotnega psihičnega in spolnega nasilja. Večina nasilja, so poročali tudi iz Policijske uprave Maribor, se dandanes med mladimi dogaja na spletu v obliki žaljenja, groženj in delitve zasebnih slik ter posnetkov. Pri tem poudarjajo, da se na tovrstne primere nezadostno odzovejo tudi starši, ki včasih zaradi šoka in pomanjkanja ustreznih mehanizmov sodelujejo v distribuciji takšnih in drugačnih posnetkov z drugimi starši.
Kako do rešitev?
Kljub temu da o duševnem zdravju govorimo več kot v preteklosti, se to še vedno pogosto razume napačno. Včasih se v to kategorijo prišteva situacije, ki vanjo ne sodijo, spet drugič kljub ozaveščanju številni stereotipi vztrajajo. Okolica pogosto nehote zataji in situacijo poslabša. Izobraževanja o duševnem zdravju je danes več kot včasih, kljub temu pa je splošna raven razumevanja še vedno precej slaba. Tako starši kot pedagoški delavci se znajdejo v številnih stiskah, ko otroku, učencu, dijaku ne znajo pomagati.
Izpostavljena je bila tudi splošna apatičnost, ki jo je večina sodelujočih zaznala v mladih. Primanjkuje jim interesov, zanimanja za življenja, volje po udejstvovanju. Številni mladi so pasivni, brez ciljev in v svojih življenjih ne vidijo smisla. Tovrstne informacije so zaskrbljujoče, pa vendar predstavljajo realno sliko trenutne situacije, s katero se moramo soočiti. Vprašanja, ki si jih moramo postavljati niso samo kako aktivirati mlade, kako jim pomagati pri duševnih stiskah, kako preprečiti medvrstniško nasilje. V prvi vrsti moramo ta vprašanja zastavljati različnim deležnikom, ki pri svojem delu sodelujejo in lahko k rešitvam doprinesejo različne vidike. V drugi se moramo vprašati, kaj smo počeli do sedaj, kaj ni delovalo in predvsem zakaj ni delovalo. Kot tretje pa je treba v te diskusije vključiti tudi mlade. Mehanizmi pomoči ne morejo nastajati v abstraktnem svetu. Najboljši vpogled v dejanska življenja mladih imajo mladi. Njihovo perspektivo bomo poskušali zajeti na zadnjem večdeležniškem posvetu projekta Trialog, ki se bo na Ptuju odvil v tem tednu.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024.
To besedilo je nastalo s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Več o projektu najdete tukaj. Platforma projekta je dostopna tukaj.