V tednu med 31. 10. in 4. 11. 2022 je v sklopu projekta TERA potekala študijska pot na Norveško, kjer je s predstavitvami dosedanjih projektnih aktivnosti in pomembnih doseženih mejnikih, sodelovala tudi naša programska direktorica Ana Pavlič.
Ana je partnerjem projekta TERA (Razvojni center Murska Sobota, Regionalna razvojna agencija Posavje, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije, ENRI) predstavila pregled literature na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja oseb, ki živijo na podeželju v Sloveniji in na Norveškem, ter izsledke Raziskave o enakosti spolov na podeželju, ki je na reprezentativnem vzorcu oseb, nastala v okviru predvidenih projektnih aktivnosti.
Kot je pokazala Raziskava, se izjemno velikemu deležu vseh anketirank in anketirancev, ki so sodelovali v raziskavi usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zdi pomembno (50 %) oziroma zelo pomembno (41 %), a se v praksi delitev in prepoznava opravljenega dela pomika stran od iskanja ravnovesja, v smeri nad obremenjenosti žensk in reproduciranja njihovega neenakega položaja v odnosih, družinah in družbi. V takem smislu moramo razumeti, da je skoraj polovica vseh anketiranih žensk (kar 47 %), ki so sodelovale v anketi izrazila preobremenjenost v povezavi z nalogami in zadolžitvami, po drugi strani je preobremenjenost izrazilo zgolj 16 % moških. Bolj natančno: opravila povezana s skrbjo za dom (čiščenje, pospravljanje in kuhanje) na podeželju ostajajo v trdni domeni žensk in tako sledijo reproduciranju stereotipnih vzorcev o ženskah kot osebah, ki so zadolžene za ta nevidna, a pomembna dela. Medtem, ko skoraj polovica moških (48 %) tem oblikam dela nameni manj kot eno uro časa na dan, več kot 80 % žensk nameni tem opravilom kar dve do štiri ure časa na dan, kar 17 % moških pa teh del sploh ne opravlja. Podobne posledice stereotipnega razumevanje vloge in nalog spolov so se pokazali tudi v analizi skrbi za otroke, starejše in v razumevanju naravnosti asimetrične delitve reproduktivnega dela, ki je nakazala, da so na podeželju (pogosto) ženske pogosto lastnice še trdnejših stereotipiziranj od moških (s trditvijo, da od moških ne moremo pričakovati, da bodo na enak način vpeti v vzgojo in skrb za otroke, saj da je to bolj v domeni žensk, se je strinjala kar polovica vseh anketirancev, pri čemer je izstopal večji delež žensk (55 %) kot moških (47 %)).
Nadobremenjenost žensk in nevidnost njihovega dela in doprinosa se je pokazala tudi v četrtini anketiranih žensk, ki nimajo prostega časa (če ga imajo, ga največkrat namenijo počitku) in v dejstvu, da ženske pri sprejemanju odločitev ne sodelujejo enakovredno kot moški, niti ne enakovredno kot starejši člani in članice gospodinjstva. Približno 40 % anketirancev in anketirank je odgovorilo, da dejstvo da je večina pomembne infrastrukture, ki vpliva na možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, locirane v mestih nekaj kar na njih vpliva negativno, pri čemer so bili podani številni predlogi o katerih bo tekla beseda v nadaljnjih aktivnosti projekta TERA.
Poseben razdelek je v Raziskavi namenjen tudi detekciji ključnega zaviralca napredka na področju doseganja enakosti spolov – nasilja (na podlagi spola). Dobra tretjina vseh (34 %) , ki so sodelovali v analizi, je izrazila mnenje, da je nasilje zaseben problem med dvema, v katerega se ni pametno vmešavati – pri čemer so se s tem bolj izrazito strinjali moški – v 37 %. Analiza je pokazala na široko pojavnost nasilja na podeželju; v zadnjih šestih mesecih (od anketiranja) je namreč 43 % vseh vprašanih v svoji okolici opazilo vsaj eno izmed vrst nasilja, pojavnost doživetega nasilja je pri ženskah enkrat višja kot pri moških, pri čemer prednjači psihično nasilje (38 %), sledijo pa ekonomsko nasilje (18 %), fizično nasilje (17 %), nasilje nad otroki (9%) in nasilje nad starejšimi (9%) ter druge vrste nasilja. V raziskavi nanizano nezaupanje v institucije (prijavljenega je bilo 4 % nasilja), nepoznavanje storitev in servisov, kamor se na pomoč lahko obrnejo (kot žrtve in kot opazovalci), stigmatizacija nasilja, ki v okoljih kjer se ljudje med seboj poznajo predstavlja veliko ovira za prijavo, lahko razumemo tudi kot razloge za visok delež nepoznavanja organizacij, ki žrtvam nasilja nudijo pomoč v stiski (47 % vprašanih njihovo delovanje pozna) in za močno izraženo strinjanje o nezadostnih virih pomoči, ki so na podeželju na voljo žrtvam nasilja – kar 67 % vseh vprašanih je menilo, da na podeželju ni dostopnih dovolj tovrstnih virov, pri čemer močno izstopa izjemno visok delež žensk kar 75 %. Analiza, ki bo v kratkem javno dostopna in predstavljena je tako pokazala na posledice razumevanja razvoja podeželja, ki ne predvideva sočasnega implementiranja in spodbujanja koncepta enakosti spolov in branja zadovoljstva z življenjem posameznika in posameznice, ki je dokazano odvisno tudi od možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja oseb, ki živijo (in delajo) na podeželju.
Raziskava z omenjenimi izsledki služi tudi kot temelj Nabora ukrepov za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja oseb, ki živijo na podeželju in ki bodo v prihodnjih mesecih predstavljali ključno vsebinsko podlago za sestajanje več-deležniških lokalnih odborov, ki se bodo z namenom implementiranja učinkovitih ukrepov in praks za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, srečevali v obeh sodelujočih regijah (Pomurje in Posavje).
Norveške gostiteljice in gostitelji, raziskovalke in raziskovalci ki delujejo v sklopu Eastern Norway Research Institute (ENRI) so preostalim projektnim partnerjem pripravili zanimiv ter pester program, ki je obsegal tako terenski obisk nekaterih največjih kmetij na Norveškem kot zanimiva srečanja in predavanja z deležniki in deležnicami, ki so nudila dober uvid v stanje enakosti spolov in možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja oseb, ki živijo (na podeželju) na Norveškem ter tudi omogočila priložnost za izmenjavo praks in idej s katerimi bi enakost v obeh državah v prihodnje lahko še izboljšali.
Projekt TERA sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 499.750,00 EUR. Namen projekta je opolnomočenje moških in žensk na podeželju za učinkovito spopadanje z izzivi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Ta novica je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te novice je odgovoren izključno Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi. Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku.
Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja med letoma 1994 in 2014 prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR.
Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Skupna višina sredstev v okviru Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021 znaša 1,25 milijarde EUR.
Prednostna področja v tem obdobju so naslednja:
#1 inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;
#2 socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;
#3 okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;
#4 kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;
#5 pravosodje in notranje zadeve.