Danes, 10. oktobra, obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja. S slednjim poskušamo poudariti pomen sodelovanja in povezovanja v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev.
Področje duševnega zdravja
Področje duševnega zdravja se kljub temu, da mu je v zadnjih letih namenjene več pozornosti, še vedno sooča s številnimi miti. Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opisuje kot “popolno telesno, psihološko in socialno blagostanje”. Ne moremo torej govoriti o zdravju brez da govorimo o duševnem zdravju. Tekom naših življenj se srečamo z duševnimi stiskami, ki so posledica stresnih dogodkov. Tem čustvom je potrebno dati prostor, vendar pa v teh primerih še ne gre za duševne motnje; o teh govorimo, kadar je naše razpoloženje, mišljenje, vedenje in/ali so odnosi z drugimi spremenjeni do te mere, da pomembno vplivajo na eno ali več življenjskih področji in nas ovirajo pri vsakdanjem življenju.
IPES se s področjem duševnega zdravja (mladih) ukvarja na projektu TRIALOG. Slednji je nastal zaradi prepoznavanja poslabšanja počutja med mladimi, k čemur je pripomogla tudi epidemija. Na projektu poskušamo z različnimi aktivnosti opolnomočiti mlade in tiste, ki se z mladimi ukvarjajo, za prepoznavanje in reševanje stisk, v katerih se znajdejo (bodisi duševno zdravje bodisi nasilje) ter za posledično večjo aktivacijo v lokalnem okolju. Več o samem projektu najdete tukaj.
Miti o duševnem zdravju
Na področju duševnega zdravja so kot omenjeno še vedno prisotni številni miti. Poglejmo nekaj pogostih.
Duševne težave so samo v glavi.”
In bolečina zlomljene noge je samo v nogi. Verjetno od nekoga z zlomljeno nogo ne bi pričakovali, da nenadoma začne hoditi. Enako nerealistično je pričakovanje, da duševne težave niso resnične. V veliki večini brez takšnega ali drugačnega zdravljenja ne izginejo, zato jih je potrebno razumeti enako resno. Duševne bolezni so natanko to – bolezni, in bolezen potrebuje našo pozornost.
S težavami v duševnem zdravju se soočajo samo dekleta.”
Med duševnimi težavami, s katerimi se po navadi soočajo fantje/moški in dekleta/ženske lahko opazimo nekaj vzorcev, npr. motnje hranjenja so pogostejše (ne pa prisotne izključno) med ženskami, prekomerno pitje med moškimi. Če gledamo odstotke, se v povprečju z duševnimi motnjami sreča več žensk, vendar pa to nikakor ne pomeni, da se moški z njimi ne srečujejo. Prav zaradi še večje stigme glede moških in čustvovanja obstaja manjša verjetnost, da poiščejo pomoč. Duševne stiske ne izbirajo – popolnoma vseeno jim je za osebnostne okoliščine, kot so spol, starost, rasa, etnična pripadnost, stopnja izobrazbe in druge.
Z duševnimi motnjami smo rojeni.”
Izvor duševnih motenj je kompleksen in je lahko povezan tudi z genetiko, predvsem v smislu, da imamo, v kolikor ima npr. določeno bolezen naša mati, zanjo tudi sami večjo verjetnost – enako kot pri fizičnih boleznih. Vendar pa duševne motnje nastanejo iz različnih razlogov, pri čemer v splošnem velja kombinacija genetike in okolice (povišan stres v službi, izguba bližnje osebe, finančna negotovost, zlorabe in podobno). Kolikšno vlogo igra genetika in kolikšno okolica je odvisno od vsakega posameznega primera.
Duševne težave in motnje so redke.”
Po podatkih Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA, duševne težave doletijo vsakega četrtega Slovenca vsaj enkrat v življenju. Vse pogostejše so med mladimi, predvsem so pogoste anksioznost, depresija, motnje hranjenja in samopoškodovalna vedenja. Med pandemijo se je delež mladih, ki poročajo o simptomih depresije, v številnih državah EU, več kot podvojil, ti simptomi pa se ne končajo nujno s koncem same epidemije.
Pomembnost informiranja in razbijanja stigme
V sklopu projekta TRIALOG je nastala tudi spletna platforma. Ob Svetovnemu dnevu duševnega zdravja 2023 vas vabimo, da jo prebrskate in odkrijete vsebine, ki so lahko v pomoč vam ali osebam okoli vas. Ne zgolj, da se s poznavanjem teh vsebin izobrazite in ste lažje v oporo ljudem okoli sebe, temveč pomagate naslavljati stigmo v povezavi z duševnim zdravjem, ki je pogosto eden glavnih razlogov, da ljudje ne poiščejo pomoči. Na platformi najdete tudi druge primere mitov o duševnem zdravju v obliki kviza; preverite lahko, katera vaša prepričanja o pojavnosti duševnih stisk so pravilna in katera napačna. V branje priporočamo predvsem naslednje vsebine:
- O duševnem zdravju
- Stiske in težave
- Zgodbe mladih s težavami v duševnem zdravju
- Kam po pomoč?
- Pozitivna komunikacija
- Tehnike sproščanja
- Krepitev duševnega zdravja
- Želim pomagati drugim
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024.
To besedilo je nastalo s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Viri:
- Spletna platforma Trialog https://projekt-trialog.si/
- NIJZ. 10. oktober 2023 – Svetovni dan duševnega zdravja. Dostopno prek https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/10-oktober-2023-svetovni-dan-dusevnega-zdravja/
- Mihajlović, S. 2023. Ni zdravja brez duševnega zdravja. Siol.net. Dostopno prek https://siol.net/novice/slovenija/ni-zdravja-brez-dusevnega-zdravja-617404