V sklopu projekta TERA, kjer se trudimo naslavljati in presegati izzive, ki se pojavljajo pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja na podeželju, se v prihodnjih mesecih odpravljamo na teren.
Po uspešno opravljeni Raziskavi o enakosti spolov na podeželju, smo s projektnimi partnerji uspešno identificirali ključne vsebinske poudarke, jih dodatno kontekstualizirali v obliki izobraževalnih modulov in tako je nastal TERA edukativno-ozaveščevalni program, ki je sestavljen iz 6-ih modulov (modul sestavljata predavanje in delavnica): Spolni stereotipi in spolne vloge na podeželju; Družbena participacija in enakost spolov na podeželju; Prepoznavanje, preprečevanje in prijava nasilja na podeželju; Od dopusta do porodniškega dopusta; Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in kakovost življenja; (Pravne) možnosti, izzivi in ovire pri iskanju ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem na podeželju.
V prihodnjih tednih se bode vsebine modulov izvajale na delavnicah opolnomočenja v 20-ih krajih po vsej državi. Delavnice bo izvajalo 40 usposobljenih mentorskih parov, ki sestojijo iz predstavnikov in predstavnic dveh partnerskih organizacij: Zveze kmetic Slovenije in Zveze slovenske podeželske mladine. Vsi datumi delavnic in vsebine posameznih modulov bodo že kmalu dostopni na nastajajoči spletni platformi projekta TERA.
Poleg delavnic in izvajanja dvo-tirne mentorske sheme, pa v sklopu projekta TERA potekajo tudi srečevanja lokalnih projektnih odborov, kjer regijski (Posavje in Pomurje) deležniki in deležnice (predstavniki_ce javnih storitev in servisov, ki lahko vplivajo na možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, nevladnih organizacij in predstavniki_ce zainteresirane javnosti), razpravljajo o možnostih izboljšanega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na ravni regije. Lokalnih odborov se udeležuje tudi naša programska direktorica Ana Pavlič, ki je sodelujočim predstavila Nabor ukrepov za izboljšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja oseb, živečih na podeželju.
Nabor ukrepov je prilagojen različnim ravnem:
- Delodajalcem in delodajalkam;
- Posameznikom in posameznicam oziroma družinam;
- Ukrepom na ravni države;
- Posebnim ukrepov, ki so relevantni v okviru TERA projektnih aktivnosti in že identificiranih izzivov:
- Ukrepi za šole in vrtce
- Ukrepi za zdravstvene domove in domove za starejše občane ter občanke
- Ukrepi za centre za socialno delo.
Nabor ukrepov je služil tudi kot temeljno vsebinsko izhodišče za oblikovanje TERA edukativno-ozaveščevalnega programa in spletne platforme, v celoti pa se bo z njim moč seznaniti na TERA spletni platformi.
Projekt TERA sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 499.750,00 EUR. Namen projekta je opolnomočenje moških in žensk na podeželju za učinkovito spopadanje z izzivi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Ta novica je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te novice je odgovoren izključno Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi. Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku.
Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja med letoma 1994 in 2014 prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR.
Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Skupna višina sredstev v okviru Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021 znaša 1,25 milijarde EUR.
Prednostna področja v tem obdobju so naslednja:
#1 inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;
#2 socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;
#3 okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;
#4 kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;
#5 pravosodje in notranje zadeve.