»Več(krat) bi se morale_i pogovarjati o teh stvareh«

Pred dnevi smo v sklopu projekta TERA uspešno pričeli z izvajanji delavnic s katerimi ozaveščamo in opolnomočamo osebe, ki živijo (in delajo) na podeželju za različna vprašanja in problematike (ne)enakosti spolov: usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; prepoznavanje, preprečevanje in prijava nasilja; spolni stereotipi in stereotipna delitev dela ter z njo povezana večja obremenjenost žensk; pomembnost socialnih mrež in družbene participacije za doseganje enakosti spolov ter zakonske možnosti in ovire, ki lahko pomembno vplivajo na (izboljšano) usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. 

V prihodnjih mesecih bomo po vsej Sloveniji izvedli 20 delavnic, ki jih vodijo v ta namen usposobljeni mentorski pari mentoric, ki so članice organizacij Zveze slovenske podeželske mladine in Zveze kmetic Slovenije.

Delavnice so zasnovane na interaktiven in vključujoč način: krajšemu predavanju sledi delo v skupinah in splošna debata ob koncu, ki je usmerjena v iskanje rešitev in izboljšav na najširših področjih zagotavljanja enakosti spolov na podeželju. Veseli nas, da ob koncu vsake delavnice in debate prevlada prepričanje o potrebi po naslavljanju tovrstnih (pogosto neprijetnih) vprašanj in po izvajanju projektov kot je TERA. 

Vsebine delavnic in predavanj bomo, skupaj s posnetki vseh šestih vsebinskih modulov, ki so del TERA edukativno-ozaveščevalnega programa, že kmalu lahko z vami delili tudi na nastajajoči TERA spletni platformi.

Delavnica v Mirni Peči, 4. 4. 2023
Delavnica v Mirni Peči, 4. 4. 2023

Projekt TERA sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 499.750,00 EUR. Namen projekta je opolnomočenje moških in žensk na podeželju za učinkovito spopadanje z izzivi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.

Ta novica je nastala s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino te novice je odgovoren izključno Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES) in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.

Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi. Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP prispeva k zmanjšanju socialnih in gospodarskih razlik v Evropi ter h krepitvi bilateralnih odnosov z državami upravičenkami v srednji in južni Evropi ter ob Baltiku.

Norveška tesno sodeluje z Evropsko unijo na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Skupaj z drugima dvema državama donatoricama je v petih zaporednih obdobjih financiranja med letoma 1994 in 2014 prek finančnih mehanizmov zagotovila sredstva v višini 3,3 milijarde EUR.

Norveški finančni mehanizem, ki ga financira samo Norveška, je namenjen državam, ki so pristopile k Evropski uniji po letu 2003. Skupna višina sredstev v okviru Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2014–2021 znaša 1,25 milijarde EUR.

Prednostna področja v tem obdobju so naslednja:

#1 inovacije, raziskave, izobraževanje in konkurenčnost;

#2 socialno vključevanje, zaposlovanje mladih in zmanjševanje revščine;

#3 okolje, energija, podnebne spremembe in nizkoogljično gospodarstvo;

#4 kultura, civilna družba, dobro upravljanje ter temeljne pravice in svoboščine;

#5 pravosodje in notranje zadeve.