Družbena aktivacija in vključenost mladih v vse sfere družbe je ključnega pomena, saj pomembno prispeva k razvoju samostojnih, samozavestnih in odgovornih odraslih posameznikov_ic, ki lahko pomembno doprinesejo k širši družbi na vseh ravneh. Družbena aktivacija predstavlja širok pojem, ki preprosto povedano pomeni premik iz neaktivnega v aktivno stanje ali delovanje.
Zdravje, ki ga razumemo kot stanje telesne, duševne in socialne blaginje, ki vpliva na dobro počutje, predstavlja tudi eno izmed enajstih ključnih področij Evropske strategije za mlade 2019–2027 (Csuday, 2019). V raziskavi Mladina 2020 je bilo ugotovljeno, da se je delež mladih v Sloveniji, ki osamljenost čutijo kot problem, v zadnjih desetih letih povišal za 76 %, delež mladih, ki več dni v tednu občutijo stres, pa kar za 110 % (Lavrič in Deželan, 2021). Zdravi mladi (fizično, duševno in čustveno) so po raziskavah EU Youth Report (2015) bolj uspešni na različnih področjih v življenju, s tem pa bolj motivirani in usmerjeni k aktivnemu prispevanju v širšo družbo. Motivacija in cilji pomembno vplivajo na pozitivnejšo samopodobo in aktivno udejstvovanje v širši družbi (Kobal Grum, 2021).
Družbena aktivacija se pogosto nanaša na sodelovanje v delovno aktivni populaciji, tj. sodelovanje na trgu dela. Pomembna oblika
družbene vključenosti se nanaša na možnosti sodelovanja v političnem odločevalskem procesu, pri čemer ne gre le za navidezno možnost sodelovati, pač pa na konkretne možnosti, ki jih sistem mladim dopušča. Družbena aktivacija se nanaša tudi na različne oblike sodelovanja in vključevanja v prostovoljske organizacije in društva in možnosti vzpostavljanja takih oblik združevanja na podlagi interesa. Tovrstne organizacije morajo biti dovolj senzibilne tudi
za mlado populacijo, kar rešujejo s pomočjo mladinskih odsekov in sekcij, vendar je pomembna tudi vloga v splošnem ustroju organizacije, ki jo mladi člani lahko dosežejo na podlagi svojih kompetenc in angažiranosti.
Oblika družbene aktivacije je tudi udejstvovanje na področju medijev in medijske prezence mladih, prav tako pa participacija na področju kulture prestavlja povezovalni člen med mladimi samimi kot med mladimi in širšo družbo. Družbena aktivacija in vključenost mladih v vse sfere družbe pa je ključnega pomena, saj pomembno prispeva k razvoju samostojnih, samozavestnih in odgovornih odraslih
posameznikov_ic, ki lahko pomembno doprinesejo k širši družbi na vseh ravneh.
Več informacij o družbeni aktivaciji najdete tukaj na spletni platformi TRIALOG.
Konkretne ideje za aktivacijo najdete tukaj.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024.
To besedilo je nastalo s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.
Literatura
- Csuday, G. T. (2019). EU Youth Strategy. Youth – European Commission. https://youth.europa.eu/strategy_en
- EU Youth Report. (2015). https://ec.europa.eu/assets/eac/youth/library/reports/youth-report2015_en.pdf
- Kobal Grum, D. (2021). Vem, hočem, čutim: kognitivno-motivacijski vidiki čustev. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
- Lavrič, M. in Deželan, T. (ur.). (2021). MLADINA 2020: položaj mladih v Sloveniji. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, Založba Univerze v Ljubljani.
Besedilo je prirejeno po besedilu, pripravljenem s strani partnerjev MOP Ptuj in CID Ptuj v okviru projekta TRIALOG.