Zaključna mednarodna konferenca projekta FORTUNA je 7. in 8. aprila 2026 v Ljubljani na več lokacijah povezala predstavnike in predstavnice javnih institucij, zdravstvenega sektorja, socialnega varstva, civilne družbe, raziskovalnih organizacij ter mednarodnih partnerjev.
Dogodek, ki je potekal ob svetovnem dnevu zdravja in svetovnem dnevu Romov in Rominj, je bil namenjen predstavitvi rezultatov projekta ter razpravi o sistemskih rešitvah za bolj vključujoč in nediskriminatoren dostop do zdravstvenih storitev za romsko skupnost.
Prvi dan konference je v Hiši Evropske unije zaznamovala predstavitev rezultatov projekta FORTUNA, ki jih je predstavila vodja projekta mag. Kaja Primorac. Projekt, ki ga izvaja Inštitut za proučevanje enakosti spolov s partnerji iz Slovenije in Srbije (Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Center za razvoj trajnostne družbe, Institut za javno zdravlje Kragujevac, OKZ Romanipen), je v svojih aktivnostih dosegel več kot 120 Romov_inj in več kot 300 zdravstvenih delavcev_k v Sloveniji in Srbiji ter skozi raziskovalne in terenske aktivnosti osvetlil ključne izzive pri dostopu romske skupnosti do zdravstvenih storitev.
Dr. Ivana Simić Vukomanović z Instituta za javno zdravlje Kragujevac je osvetlila vidike začetne analize stanja v okviru projekta FORTUNA, pri čemer je dodatno osvetlila širši kontekst zdravstvenih neenakosti in pomen sistematičnega zbiranja podatkov za oblikovanje učinkovitih ukrepov. Rrezultati so med drugim pokazali, da 83 odstotkov Romov in Rominj meni, da jih zdravstveni delavci zaradi njihove etnične pripadnosti obravnavajo drugače kot večinsko prebivalstvo. Kljub manjšemu zaupanju Romov in Rominj v institucije pa rezultati raziskave kažejo, da jih 73 odstotkov zaupa v profesionalnost medicinskega osebja. “Ni torej problem samo zaupanje v profesionalnost, temveč je problem v občutku manjvrednosti. Romi in Rominje se čutijo diskriminirane že pri sami obravnavi,” je pojasnila. 80 odstotkov anketiranih ne bi prijavilo neprijetne izkušnje pri zdravniku, da se izogne zapletom. Na drugi strani pa so zdravstveni delavci v okviru raziskave opozorili na izzivem pri obravnavi, predvsem na jezikovne ovire, težave pri sledenju navodilom ter neredno udeležbo pacientov na pregledih, kar kaže na potrebo po boljšem medsebojnem razumevanju in prilagojenih pristopih.
Pomemben vpogled v konkretno delo na terenu je predstavila Patricija Lunežnik, vodja Centra za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, ki je izpostavila izkušnje izvajanja edukativno-ozaveščevalnega programa FORTUNA. Poudarila je, da ključni izzivi niso le v dostopnosti storitev, temveč v razumevanju zdravstvenega sistema, preventivnih praks in pravic, ki jih imajo posamezniki.
Prav zato so v okviru projekta razvili ciljno usmerjene izobraževalne vsebine za romsko skupnost, ki naslavljajo navigacijo po zdravstvenem sistemu, pomen preventive, reproduktivne pravice, prehrano kot temelj zdravja ter konkretne korake za izboljšanje zdravstvenega stanja.
Izkušnje iz prakse kažejo, da dolgotrajno, terensko delo in gradnja zaupanja bistveno prispevata k večji vključenosti Romov in Rominj v preventivne programe ter k boljšikomunikaciji z zdravstvenimi institucijami.
V nadaljevanju je osrednji panel ponudil poglobljen vpogled v sistemske vidike neenakosti in možne poti naprej, pri čemer so posamezne sogovornice izpostavile različne, a medsebojno povezane dimenzije problema – človekove pravice, zdravje, socialno varstvo in enakost spolov.
Ena izmed osrednjih ugotovitev razprave je bila, da posamezni sistemi sami ne morejo učinkovito nasloviti kompleksnih izzivov, s katerimi se sooča romska skupnost, temveč da je za to nujno potrebno medresorsko povezovanje in sodelovanje.
Posebej so bili izpostavljeni primeri dobrih praks iz Srbije, zlasti iz Kragujevca, kjer razvijajo vključujoče pristope v zdravstvu (npr. vloga romskega mediatorja_ke v zdravstvu), ter poudarjena nujnost multisektorskega sodelovanja kot ključnega pogoja za trajne spremembe.
Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je opozorila na konkretne primere kršitev pravice do enake obravnave v zdravstvu ter poudarila razkorak med zakonodajnimi okviri in dejanskim izvajanjem na terenu, pri čemer priporočila institucij pogosto ne vodijo v zadostne sistemske spremembe. Predstavnica področja javnega zdravja, dr. Snežana Radovanović, je izpostavila strukturne zdravstvene neenakosti, ki se kažejo v slabših zdravstvenih izidih romske populacije ter poudarila pomen povezovanja podatkov, preventivnih programov in lokalnih skupnosti za doseganje dejanskih učinkov.
Mag. Irena Kralj, direktorica Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina, jeopozorila na tesno povezanost socialne izključenosti in zdravstvenega stanja ter izpostavila vrzeli v sodelovanju med sistemi, zaradi katerih posamezniki pogosto »izpadejo« iz obravnave. Posebej je poudarila potrebo po boljšem usklajevanju med zdravstvenimi, socialnimi in lokalnimi institucijami.
Mag. Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov, pa je izpostavila intersekcijski vidik neenakosti, pri katerem se spol prepleta z drugimi osebnimi okoliščinami, kot so etnična pripadnost in socialni položaj, ter opozorila na specifične ovire, s katerimi se soočajo romske ženske pri dostopu do zdravstvenih storitev.
Ob tem je poudarila, da morajo biti politike nujno spolno občutljive, saj navidezno nevtralni pristopi pogosto spregledajo dejanske razlike v položaju posameznih skupin in lahko vodijo v posredno diskriminacijo.
Drugi dan konference je partnersko delegacijo projekta FORTUNA sprejela Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek. Na delovnem srečanju je konzorcij predstavil smernice za politične odločevalce in odločevalke. Razprava je naslovila tudi heterogenost romske skupnosti v Sloveniji, ki zahteva diferencirane in ciljno usmerjene pristope, ter izpostavila primer dobre prakse iz Srbije, kjer so na Medicinski fakulteti Univerze v Kragujevcu uvedli obvezen predmet o kulturno občutljivi obravnavi Romov in Rominj.
Zaključni del konference je potekal na Fakulteti za družbene vede, kjer je v okviru predavanja dr. Jasne Mikić Ljubi potekal pogovor z državno sekretarko Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Nevo Grašič, ki ga je gostila mag. Ana Pavlič. Dogodek je bil zasnovan kot snemanje vključujočega podkasta, pri čemer so študenti in študentke aktivno sodelovali v razpravi. V ospredju je bila feministična zunanja politika ter vključevanje vidika spola v oblikovanje politik, zlasti v kontekstu marginaliziranih skupin. Poseben poudarek je bil namenjen tudi vlogi jezika, ki pomembno vpliva na vidnost, reprezentacijo in vključevanje različnih družbenih skupin v procese odločanja.
Zaključna konferenca projekta FORTUNA je tako pokazala, da izboljšanje dostopa romske skupnosti do zdravstvenih storitev zahteva celosten pristop, ki presega posamezne sektorje. Rezultati projekta jasno kažejo, da formalna dostopnost storitev še ne pomeni tudi dejanske enakosti v obravnavi, zato so za prihodnje korake ključni povezovanje različnih sistemov, prenos dobrih praks in razvoj vključujočih politik, ki upoštevajo kompleksnost življenjskih okoliščin romske skupnosti.
