V torek, 19. marca, smo v Vetrinjskem dvoru izvedli zaključni dogodek projekta TRIALOG z naslovom Na presečišču: strokovni posvet o mladih, spolu in duševnem zdravju. Seznanili smo se z najnovejšimi podatki na področju duševnega zdravja mladih v Sloveniji, diskutirali o vlogi pedagogov, staršev in vseh nas ter raziskali, na kakšen način so različni dejavniki, npr. spol in spolni stereotipi povezani z duševnim zdravjem mladih.
Dr. Agata Zupančič iz Ministrstva za zdravje je uvodoma pozdravila udeležence in izpostavila relevantnost projektov kot je TRIALOG. Čeprav se o duševnem zdravju v zadnjih letih pogovarjamo več, je na nivoju državnih organov poglobljeno naslavljanje tematike še vedno precej novo. Že v uvodu se je izostrila rdeča nit posveta, ki je sevala tudi iz drugih aktivnosti, tj. obstoj duševnega zdravja (mladih) v družbenem kontekstu, kjer nanj vpliva ogromno dejavnikov na mikro, mezzo in makro ravni.
Izredni profesor dr. Andrej Naterer je predstavil nekaj rezultatov raziskave Mladina 2020. Izvedeli smo, da so slovenski mladi v primerjavi s prejšnjo generacijo aktivnejši – tako fizično kot družbeno (čeprav se poslužujejo drugačnih načinov), kljub temu pa številke kažejo porast predvsem v treh točkah: stresu, osamljenosti in strahu. Višje vrednosti dosegajo vsi strahovi (npr. pomanjkanje denarja, stanovanjski problem, strah pred izgubo zaposlitve), delež mladih, ki več dni v tednu čutijo stres se je več kot podvojil, delež mladih, ki občutijo osamljenost pa več kot potrojil. Pogovarjali smo se o razlogih in dejavnikih, ki na omenjene tri kazalnike vplivajo, pri čemer se je predavatelj oprl tudi na trende, ki so prisotni (digitalizacija, individualizacija, demografski upad in drugi). Na koncu smo poudarili toksičnost vseprisotne tekmovalnosti ter pomembnost hobijev, predvsem pa pomembnost sodelovanja v aktivnostih, ki nas sproščajo zgolj zato, ker nas sproščajo – neodvisno od tega, ali smo v njih dobri.
V drugem delu dogodka smo gostili 3 strokovnjake: klinično psihologinjo Kajo Stropnik Eferl iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki deluje v okviru Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Maribor; izrednega profesorja dr. Rudija Klanjška iz Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Mariboru; ter Anjo Durjavo iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, območne enote Maribor. V diskusiji smo se seznanili z izkušnjami iz prakse in vsakodnevnega dela s pacienti, statistikami za slovenske fante in dekleta, mitih o duševnem zdravju ter razlikovanju med tegobami odraščanja in resnimi opozorilnimi znaki. Pogovarjali smo se vlogi sovrstnikov, staršev, učiteljev in informacijsko-komunikacijske tehnologije, še posebej pa o izzivih naslavljanja duševnega zdravja v moderni dobi, ki zavoljo nenehnega napredka in produktivnosti terja svojo ceno.
Po krajši pogostitvi smo se ponovno zbrali v zadnjem delu; svetovni kavarni, kjer smo v treh skupinah na osnovi predstavljenih trditev diskutirali o tematiki duševnega zdravja in spola. Vsako od postaj smo vodili nekateri predstavniki projektnega konzorcija: Ignac Navernik iz Mestne občine Ptuj, Nina Piberčnik iz Inštituta Avisensa in Tjaša Rupar iz IPES. Zadnji del dogodka je tako predstavljal možnost za deljenje mnenj v manjših skupinah in interaktivno sodelovanje vseh udeležencev.
S posvetom smo izpostavili nekaj poudarkov projekta TRIALOG, ki se od nas počasi poslavlja. Tekom projekta smo prišli do številnih spoznanj, med njimi pa v oči še vedno bode pomembnost takšnih projektov, na kar opozarjajo tudi statiske med slovenskimi mladimi. Problematika se ne tiče zgolj kliničnih psihologov, mladih v psihiatričnih bolnišnicah in šolskih svetovalnih delavcev. Počutje in duševno zdravje mladih – in konec koncev vseh nas, sta v veliki meri odvisna od položaja, ki ga družba dodeli tovrstnim tematikam in njihovem reševanju. Odgovornost je torej na vseh nas: odgovornost do izobraževanja o duševnem zdravju za boljše razumevanje ljudi okoli nas; odgovornost do neznancev na spletu, ki jim lahko namesto kritike namenimo prijazno besedo; odgovornost do naših bližnjih za izboljšanje komunikacije z njimi s poudarkom na poslušanju, pa tudi odgovornost do nas samih, ker resnični pogum ni zanikanje stiske, ampak soočenje z njo. Gotovo bomo mladim lažje v oporo, ko se bomo tega, kar zahtevamo od njih, držali tudi sami.
Projekt TRIALOG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 469 000 eur. Namen projekta je opolnomočenje in aktivacija mladih ter mladinskih delavcev. Trajal bo od 15. 6. 2022 do 30. 4. 2024.
To besedilo je nastalo s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino je odgovoren izključno partner projekta in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.