Mladi ljudje, ki so zaključili izobraževanje (še posebej študij na fakulteti), bi morali imeti normalne pogoje za pridobitev stimulativne zasposlitve. V praksi pa v Sloveniji pogosto ni tako. Ta situacija je vidna že v tem, da imajo mladi povprečno nižjo stopnjo zaposlitve kot državno povprečje (35 % zaposlenih v primerjavi z 75 % na državni ravni)[1]. Poleg mladih imajo tudi ženske na splošno slabši položaj na trgu dela. Prekarna zaposlitev žensk je okoli 4,2 % v primerjavi s 3,3 % pri moških[2], raven zaposlenosti prav tako zaostaja za moškimi z 72 % zaposlitvijo žensk in 79 % zaposlitvijo moških in odstotek zaposlitve za določen čas je višji za ženske kot za moške[3]. Dodatno pa so ženske tudi v večji meri kot moški v Sloveniji, čeprav manj kot na ravni EU, zaposlene s skrajšanim delovnim časom[4]. Oseba, ki je mlada in ženska na trgu dela je v posebej zapostavljenem položaju. Zakaj se ženske v obdobju življenja, v katerem so ljudje najbolj sposobni delovne aktivnosti, srečujejo s toliko ovirami pri zaposlovanju?
V obdobju najnižje brezposelnosti v prejšnjem letu, je skupina mladih žensk (25–34 let) imela najnižje stopnje zaposlitve[5]. Razlog za ta problem je osredotočen na predsodke delodajalcev, ki vidijo v zaposlitvi mlade ženske pogosto strošek (zaradi pričakovanega dopusta pri začenjanju družine) in ne osvežitev podjetja kot pri drugih mladih delavcih[6].
V dobi manjše ekonomske rasti, v letu 2013, ni bila zgodba nič drugačna. Ženske so pod 25. letom starosti predstavljale manjšino brezposelnih v tej starostni kategoriji, v kategoriji 25–29 let pa večino[7]. Zavod za zaposlovanje je razlike pretežno skušal utemeljiti in upravičevati z dejstvom, da imajo ženske povprečno višjo izobrazbo in kasneje vstopijo na trg dela ter, da imajo bolj pogosto družboslovno izobrazbo po kateri naj bi bilo na trgu manj povpraševanja[8]. Kljub navedenemu pa je Peter Debeljak, takratni direktor Urada RS za mladino, izpostavil, da je po raziskavah zaposljivost žensk kar 200-krat manjša kot zaposljivost moških zaradi pričakovanja rojevanja otrok[9]. Predlagal je, da bi za izenačitev na trgu dela lahko uvedli subvencije za zaposlovanje žensk[10]. Razlogi za tak trend zaposljivosti mladih žensk niso le objektivne narave, ampak tudi posledice neenakega obravnavanja.
Pred kratkim je bila otožena pozicija pri zaposlovanju mladih žensk izpostavljena kot pomembna posledica ob dokončnem zaprtju Mure[11]. Brez zaposlitve v teh zadnjih fazah naj bi ostale le ženske in tiste stare okoli 30 let z slabo možnostjo zaposlitve[12]. V spominu mi je ostala izjava Sindikata mladi PLUS, ki je poudaril, da imajo delodajalci pogosto predsodke pred ženskami v njihovih 30. letih in na razgovorih sprašujejo o družini in prioritetah, kar jih postavlja v slabši položaj[13]. Ta komentar me je pretresel, ker zveni kot da je tak pojav v naši družbi normaliziran in le ena od nenaklonjenosti delodajalcev ženskam. Taka vprašanja na razgovoru za službo pa niso le to – nenaklonjenost. Pomembno je izpostaviti, da so taka vprašanja na razgovorih protipravna. Podlago imajo namreč v 28. členu Zakona o delavnih razmerjih (ZDR), ki kot pravice in obveznosti delodajalca navaja tudi:
» (2) Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.”
Kljub jasnem zakonu, pa se prakse od prepovedi močno razlikuje in prispevajo k stiski mladih kvalificiranih žensk pri iskanju zaposlitve.
Ob pogledu na nekaj osebnih izkušenj mladih žensk v takih položaji je razvidno, da se poleg neprijetnosti ob prepovedanih vprašanjih na razgovorih (na katere mnogo žensk zaradi pritiska odgovori), goji tudi splošna ozaveščenost o neproduktivnosti mladih mamic in nosečnic[14]. Ti stereotipi se v raziskavah sploh ne potrjujejo in kažejo na obratno situacijo[15]. Na dolgi rok so moški in ženske z otroki povprečno bolj produktivni na delovnem mestu, kot njihovi sodelavci brez otrok[16]. Rezultati so še posebej očitni za ženske. Kljub dolgoročno pozitivnim rezultatom se od žensk še vedno pričakuje, da so mame, a na trgu dela se zaradi tega v njih goji krivdni občutek neprispevanja ali manjšega prispevanja k delovanju podjetja.
Kaj torej storiti? Ena izmed možnosti je sankcioniranje delodajalcev preko Inšpektorata za delo, a zaradi neprijetnosti in aktivnega dela na strani diskriminirane osebe ni najbolj privlačna za ženske v tej situaciji[17]. Korenita sprememba bo terjala premik v mislenosti družbe glede vlog moških in žensk, razporeditvi obveznosti med partnerjema doma in vključujoč pristop podjetij pri uspostavljanju družini prijaznega delovnega ritma.
Zakonodajna sprememba na ravni EU, Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, bi lahko zanimivo vplivala na spremembo položaja žensk pri zaposlovanju, še posebej zaradi predsodkov delodajalcev glede porodniškega in materinskega dopusta[18]. Poleg različnih ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenje direktiva uvaja tudi neprenosljiva 2 meseca starševskega dopusta za očete[19]. Taka sprememba lahko izboljša enakost spolov na trgu dela in pri zaposlovanju mladih, ker so pričakovanja za starševski dopust za mlade ženske in moške bolj izenačena. Ob ustvarjanju družine bi se, enako kot od žensk, splošno začelo pričakovati, da si bo tudi oče vzel vsaj 2 meseca dopusta. To lahko posledično tudi prispeva k znižanju plačne vrzeli, ker se bo od obeh spolov pričakoval vložek v družinsko življenje. Poleg pozitivnih učinkov za enakost spolov na trgu dela, pa lahko taka sprememba prinese tudi večjo povezanost očetov in otrok, posledično pa tudi enakomerno deljeno odgovornost do otrokovo vzgojo in skrbstvo z materami. Zaenkrat je izenačevanje odgovornosti do vzgajanja in skrbi za otroke prisilno, a bo na dolgi rok eventualno lahko prepuščeno ljudem brez regulative, ko se bodo navade aktivnega očetovstva ustalile.
S spremembami kulture v podjetjih se lahko, pred veliko zakonodajno spremembo na ravni EU, spopademo tudi s certifikati za spodbujanje enakosti med spoloma. V tej smeri deluje nov certifikat GEMA (Gendar Equality Management Assessment), ki ga je razvil Inštitut za proučevanje enakosti spolov[20]. Certifikat se podeljuje podjetjem, ki dosegajo določene standarde na področju enakosti spolov in jih postavlja na pot izboljševanja pri nudenju enakih možnosti svojim zaposlenim[21].
Vprašanja o načrtovanju družine, na podlagi katerih delodajalci potrjujejo svoje predsodke do zaposlovanja mladih žensk so nezakonita, a zaradi neenakosti v položaju delavca oziroma delavke in delodajalca oziroma delodajalke, jih je težko preganjati le s pravnimi sredstvi. Izboljšava na tem področju bo morala vsebovati premik mislenosti glede enakosti spolov na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Z obveznim starševskim dopustom za očete, ki bo pomenil korak k izenačitvi bremena družine na kariero posameznika in s spodbujanjem praks za izenačevanje možnosti znotraj podjetij, bomo prišli k pravičnejšim rezultatom, ki niso nujni le za mlade ženske, temveč za zdravje naše družbe na sploh.
[1]Statistika zaposlenosti, URL: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Employment_statistics/sl#Prekarna_zaposlitev (9. oktober 2019).
[2] Statistika zaposlenosti, URL: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Employment_statistics/sl#Prekarna_zaposlitev (9. oktober 2019).
[3] Statistika zaposlenosti, URL: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Employment_statistics/sl#Prekarna_zaposlitev (9. oktober 2019).
[4] Statistika zaposlenosti, URL: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Employment_statistics/sl#Prekarna_zaposlitev (9. oktober 2019).
[5] Valjavec, Mlade ženske težje najdejo zaposlitev, URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/mlade-zenske-tezje-najdejo-zaposlitev/447822 (9. oktober 2019).
[6] Valjavec, Mlade ženske težje najdejo zaposlitev, URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/mlade-zenske-tezje-najdejo-zaposlitev/447822 (9. oktober 2019).
[7] Dernovšek, Mlade izobražene ženske vse teže do zaposlitve, URL: https://www.dnevnik.si/1042593736 (9. oktober 2019).
[8] Dernovšek, Mlade izobražene ženske vse teže do zaposlitve, URL: https://www.dnevnik.si/1042593736 (9. oktober 2019).
[9] Dernovšek, Mlade izobražene ženske vse teže do zaposlitve, URL: https://www.dnevnik.si/1042593736 (9. oktober 2019).
[10] Dernovšek, Mlade izobražene ženske vse teže do zaposlitve, URL: https://www.dnevnik.si/1042593736 (9. oktober 2019).
[11] Dogodki in odmevi, URL: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dogodki-in-odmevi/174629868 (9. oktober 2019).
[12] Dogodki in odmevi, URL: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dogodki-in-odmevi/174629868 (9. oktober 2019).
[13] Dogodki in odmevi, URL: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dogodki-in-odmevi/174629868 (9. oktober 2019).
[14] Finc, Na razgovoru: Imate družino? Kje dela partner?, URL: https://www.delo.si/gospodarstvo/kariera/na-razgovoru-imate-druzino-kje-dela-partner.html (9. oktober 2019).
[15] Mui, Study: Women with more children are more productive at work, URL: https://www.washingtonpost.com/news/wonk/wp/2014/10/30/study-women-with-more-children-are-more-productive-at-work/ (9. oktober 2019).
[16] Mui, Study: Women with more children are more productive at work, URL: https://www.washingtonpost.com/news/wonk/wp/2014/10/30/study-women-with-more-children-are-more-productive-at-work/ (9. oktober 2019).
[17] Finc, Na razgovoru: Imate družino? Kje dela partner?, URL: https://www.delo.si/gospodarstvo/kariera/na-razgovoru-imate-druzino-kje-dela-partner.html (9. oktober 2019).
[18] Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU, URL: https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:84205176-2b39-11e7-9412-01aa75ed71a1.0010.02/DOC_1&format=PDF (9. oktober 2019).
[19] Council of EU, Better work-life balance for parents and carers in the EU: Council adopts new rules, URL: https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2019/06/13/better-work-life-balance-for-parents-and-carers-in-the-eu-council-adopts-new-rules/ (9. oktober 2019).
[20] O nas, URL: https://gema-certificate.com/sl/o-nas/ (9. oktober 2019).
[21] O nas, URL: https://gema-certificate.com/sl/o-nas/ (9. oktober 2019).
O avtorici: Lucija Tacer, dip. ekon. in pol.
Lucija Tacer je študentka Pravne fakultete in ima diplomo iz ekonomije in politologije iz Univerze Vanderbilt. Posebej jo zanima delo na področju enakosti spolov in vloga zakonodaje pri uresničevanju teh ciljev. Kot gostujoča kolumnistka se je Inštitutu za proučevanje enakosti spolov pridružila v letu 2019.