Kljub temu, da Evropska unija (EU) z vidika pravne regulacije še zmeraj s težavo naslavlja posamezne aspekte enakosti spolov, je slednja kot skupna vrednota ter cilj, h kateremu bi se naj stremelo znotraj Skupnosti, zapisana visoko na njeno agendo. Zaradi nezadostne podpore v Evropskem parlamentu in posledično nezmožnosti EU, da bi zagotovila ustrezne sistemske regulative na področju enakosti spolov, je bila slednja kot koncept uvrščena zgolj med strateške prioritete. To pomeni, da je bila v letu 2016 sprejeta strategija za obdobje štirih let (Strategic Engagement for Gender Equality 2016–2019), ki naj bi Evropski komisiji služila kot okvir za izboljšanje evropskih indikatorjev enakosti spolov. Ta se osredotoča na 5 ključnih tematskih sklopov, in sicer enaka ekonomska neodvisnost moških in žensk (1), enako plačilo za enako delo (plačna vrzel) (2), enakost na položajih odločanja (3), dostojanstvo, integriteta in izkoreninjenje spolnega nasilja (4) in spodbujanje enakosti spolov onkraj meja EU (5). Sicer se je EU k boju proti nasilju nad ženskami, zaprtju plačne vrzeli in spodbujanju boljših načinov usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zavezala že s paktom za enakost spolov 2011–2020 (European Pact for Gender Equality).
Hiter pregled stanja po posameznih tematskih sklopih nam pokaže naslednje:
- Enaka ekonomska neodvisnost moških in žensk
V EU v povprečju še zmeraj ostaja zaposlenih 11,6 % več moških kot žensk, kar v določeni meri utrjuje ekonomsko odvisnost slednjih. Prav tako med osebami, ki imajo sklenjene pogodbe s skrajšanim delovnim časom prevladujejo ženske, in sicer za kar 22,5 %. V večini držav članic EU je to posledica slabo urejene zakonodaje, ki ženskam omogoča koriščenje porodniškega in kasneje starševskega dopusta – v Sloveniji, ki ima področje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja urejeno primerjalno boljše lahko zato opazimo veliko manjšo razliko (6,7 %). Kljub zakonskim regulativam pa spolni stereotipi v tem aspektu ostajajo praktično nenaslovljeni – še zmeraj namreč vsak četrti državljan EU verjame, da je najpomembnejša vloga ženske skrb za družino in domače gospodinjstvo. V Sloveniji na primer to meni kar 55 % izprašanih. Zaradi potrebe po večjem ekonomskem opolnomočenju žensk v EU, je bila že tekom estonskega predsedovanja Svetu EU podana iniciativa za novo direktivo, ki bi uredila področje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja (ta na primer predvideva minimalno 4 mesece porodniškega dopusta, od česar bi bila dva meseca neprenosljiva tudi za moškega partnerja), vendar ta do danes še ni gledala zadostne podpore. Med drugim ji nasprotuje tudi Slovenija.
- Enako plačilo za enako delo (plačna vrzel)
Dve tretjini plačne vrzeli v EU še zmeraj ostajata nepojasnjeni, tj. znesek, ki ostane tudi, ko iz enačbe računanja plačne vrzeli izvzamemo vse značilnosti povprečne zaposlene ženske, kot so na primer starost, izobrazba, poklic oziroma profesija, industrija dela, tip pogodbe o zaposlitvi (skrajšan čas, določen čas), velikost podjetja, razlika med zaposlitvijo v zasebnem oziroma javnem sektorju. Dve tretjini pa pri povprečni EU plačni vrzeli še zmeraj predstavljata vsaj 10 % razliko v plačah – pri državah z dobro statistiko slednji še zmeraj ne padeta pod 5 %. Eno izmed večjih problematik na tem področju predstavlja netransparentnost pri plačah v zasebnem sektorju oziroma nezmožnost držav po zahtevi le-te. Temu je med prvimi konec naredila Nemčija, ki je sprejela zakon, s katerim zaposlenim dovoljuje, da od svojega delodajalca zahtevajo podatek o plači njegovih sodelavcev in sodelavk na položaju z enakim opisom dela. Sama EU na tem področju nima veliko pristojnosti – proti plačni vrzeli si prizadeva predvsem na deklaratorni ravni, tj. z iniciativami kot je na primer Evropski dan enakega plačila, ki se ga vsako leto praznuje na dan v letu, ko ženske v primerjavi z moškimi prenehajo prejemati plačilo, kar je skorajda dva meseca pred koncem leta. Medtem, ko se EU v povprečju bori s 16,2 % plačno vrzeljo, ta v Sloveniji znaša 6,7 %. Seveda je plačna vrzel izredno problematična tudi zato, ker se z leti prevesi v pokojninsko vrzel, kar vodi v situacijo, ki ni neznana niti Sloveniji – ženske, ki živijo same in so starejše od 65 let, namreč predstavljajo najrevnejši sloj prebivalstva.
- Enakost na položajih odločanja
Ženske še vedno niso enako zastopane na položajih odločanja kakor moški. V Evropskem parlamentu je trenutno navzočih 36,1 % žensk. Kljub temu, da se je povprečno število žensk v nacionalnih parlamentih znatno dvignilo od leta 2004, slednje v povprečju še zmeraj predstavlajo samo 29,3 % vseh članov parlamenta. Prav tako zgolj 16,9 % velikih političnih strank vodijo ženske. Segregacija spolov je več kot očitna tudi pri primerjavi podatkov o ministrskih resorjih, ki jih v vladi največkrat prevzamejo ženske – medtem, ko so moškim večinoma zaupani državotvorni resorji (zunanje zadeve, obramba, finance, tudi gospodarstvo), ženske večkrat prevzamejo vodenje ministrstev, ki naslavljajo zdravje, izobraževanje in socialne zadeve. V Sloveniji smo v prejšnjem sklicu v parlamentu beležili 37 % žensk, z novim sklicem pa je teh zgolj še 24 %. Prav tako se borimo s številom žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu.
- Dostojanstvo, integriteta in izkoreninjenje spolnega nasilja
Na področju spolnega nasilja so številke EU še posebej alarmantne. Raziskava Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) je pokazala, da je v EU vsaka tretja ženska po 15. letu izkusila fizično ali kakšno drugo nasilje, vsaka peta ženska je že izkusila zalezovanje in vsaka druga ženska se je že soočila z eno ali več oblikami spolnega nadlegovanja. Kljub prikazani statistiki, do katere se je, s pomočjo 42.000 intervjujev z ženskami v EU, dokopal FRA, pa slednja ne odraža slike nasilja nad ženskami, ki so ji priča organi pregona. Tudi v EU je namreč prijava spolnega nasilja in nadlegovanja še zmeraj v veliki meri stigmatizirana, zaradi česar se za prijavo oblastem odloči manjše število žrtev.
- Spodbujanje enakosti spolov onkraj meja EU
Znotraj tega tematskega sklopa si EU med drugim prav tako prizadeva za izkoreninjenje nasilja nad ženskami po svetu. Sicer pa svoje politike enakosti spolov razširja s pomočjo svoje širitvene, soseske in trgovinske politike. Kot močnejša stranka v navedenih pogajanjih lahko namreč od drugih držav zahteva skladnost z njenimi vrednotami, med katerimi je seveda tudi enakost spolov.
Vsekakor bi lahko tem petim sklopom sledil še marsikateri, mnogi bi se celo strinjali, da je bi lahko bila problematiki enakosti spolov znotraj EU posvečena tudi peta točka. V vsakem primeru lahko v strategiji zaznamo pomanjkanje celostnega pristopa k obravnavi problematike enakosti spolov. Naslavljanje spolnih stereotipov v vsakdanjem življenju državljanov in državljank EU, katerih učinkovanje je presečno, bi na primer sliko zlahka veliko bolj zaokrožili. Prav tako EU ni uspelo zadosti vključiti ključnega elementa enakosti spolov – moških. Kolikokrat najdemo v statistikah podatke o ženskah v STEM disciplinah in koliko je bilo dejansko narejenih raziskav o moških v feminiziranih poklicih na ravni EU? Kolikokrat se raziskave sprašujejo po statistikah aktivnega očetovstva? Vse preveč diskurza je predstavljenega enolično, enaka statistika je namreč lahko podana tudi iz drugega zornega kota. Med drugim tudi zaradi tega sorazmerno ekskluzivnega pristopa, ki se v veliki meri osredotoča na problematiko enakosti spolov skozi prizmo žensk, pa enakost spolov v EU ostaja tematika brez primernega akcijskega načrta ter konkretnih izboljšav.
Če se torej še enkrat ozremo na prve štiri tematske sklope, ki med drugim zadevajo tudi nas, lahko hitro spoznamo, da ima Slovenija primerjalno precej dobre rezultate. Vendar pa se moramo na tej točki vprašati, če je temu tako, ker nas je do tja popeljalo sistemsko naslavljanje posameznih aspektov enakosti spolov, ali smo se v takšni prednosti znašli izključno zaradi nezmožnosti oziroma ohromelosti EU pri naslavljanju teh vprašanj in posledično z njeno izredno slabo statistiko?
Upam, da nam bo na to in še marsikatero drugo vprašanje uspelo odgovoriti tekom razprave o enakosti spolov v EU, ki bo potekala v petek, 1. marca, ob 10. uri v Hiši Evropske unije (Dunajska cesta 20). Če ste za to področje vedoželjni tudi vi, se nam lahko še zmeraj pridružite in več o tem povprašate kar slovenske kandidate ter kandidatke za Evropski parlament.
Več o dogodku:
Prijave možne do 28. februarja na:
Avtorica prispevka je naša programska direktorica Kaja Primorac.
Literatura:
Evropska komisija. 2015. Strategic Engagement for Gender Equality 2016–2019. Dostopno prek: https://ec.europa.eu/anti-trafficking/eu-policy/strategic-engagement-gender-equality-2016-2019_en (20. 2. 2019).
Fundamental Rights Agency. 2014. Violence against women: an EU-wide survey. Main results report: https://fra.europa.eu/en/publication/2014/violence-against-women-eu-wide-survey-main-results-report (20. 2. 2019).
Svet Evropske unije. 2011. European Pact for Gender Equality (2011–2020). Dostopno prek: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52011XG0525%2801%29 (20. 2. 2019).