Kot študentka Pravne fakultete v Ljubljani sem se med študijem seznanila s spletno stranjo stopbirokraciji.gov.si, kjer lahko prebivalci Slovenije preko spleta sporočijo ideje za izboljšanje javnega sistema. Predlog, ki smo ga obravnavali na fakulteti, je prihajal od gospoda, ki je svetoval vladi poenostavitev procesa za spreminjanje ženskega priimka ob sklepanju zakonske zveze.[1] Ta, najverjetneje dobronamerna poteza gospoda, pa je v meni ponovno vzbudila skrb glede nekritičnega družbenega sprejemanja navade spreminjanja ženskih priimkov ob sklenitvi zakonske zveze.
Ta problem sem opazila že v otroštvu in pristranskost sistema me je vznemirila že takrat. S prijateljico sva bili navdušeni nad porokami in tako sva se igrali, da načrtujeva svoji. Po pogovoru o obleki in kraju dogodka sva prišli do dejstva, da si večina žensk ob poroki spremeni priimek. Bilo mi je nenavadno, da bom v prihodnosti imela drugačno ime, zato sem se za čim hitrejše nadaljevanje igre odločila, da bo partner prevzel moj priimek. Moja prijateljica pa je tudi imela dilemo: kateri bo njen novi priimek? Seveda ni smel biti znan priimek ali še huje slučajno priimek kakšnega sošolca, torej si je zaradi nevtralnosti izbrala Traktor. V tistem trenutku je bilo rešeno: Lucija Tacer in Sara Traktor, a v realnosti so ta vprašanja ostala odprta.
Presenetljivo je, da je v 21. stoletju tradicionalno spreminjanje ženskih priimkov po poroki še zmeraj prisotno – gre za element patriarhalne družbe, ki je še vedno sprejet in redko problematiziran tudi s strani žensk. Brez razumevanja tega instituta se zdi tema mnogim nepomembna. Nekateri jo celo vidijo kot pozitivni običaj, ki zaznamuje novo obdobje v življenju (seveda samo za ženske). Ko pa pogledamo izvor te tradicije in njene posledice, se lahko zamislimo nad tem, da je takšna navada v naši družbi tako obsežno sprejemljiva.
Izjava Ivana Veselka iz leta 1868 glede položaja žene, nam osvetli problematičnost izvora te navade: »Dolžnost žene je bila slediti možu v njegov dom, prevzeti njegovo ime in se pokoriti njegovi oblasti«.[2] Podobno preteklost nam pokaže tudi izvor navade v angleški tradiciji. Spreminjanje priimka ob poroki izvira iz angleškega instituta coverture, ki po definiciji pomeni pokrit (covered).[3] Ta institut je ob poroki ženski odvzel identiteto in jo podredil moževi[4]. Na ta način ji je, izhajajoč iz te oznake, pod moževim imenom bila izvzeta možnost sodelovanja v javnem življenju, sklepanja pogodb, možnost imetja svoje lastnine, ipd.[5] Teorija je temeljila na tem, da ženski priimek predstavlja njeno podrejenost moškemu skozi življenje: ob rojstvu prevzame očetov priimek in kasneje potem, ko jo oče »preda« drugemu moškemu, priimek svojega moža.[6]
Ženske, ki so se v Evropi upirale tej patriarhalni tradiciji dolgo pred sodnimi organi niso dobile zadoščenja. Na žalost obstaja mnogo primerov, v katerih je diskriminacija glede ženskih priimkov in omejevanje njihove svobode odločanja na tem področju ostala tolerirana tudi na evropski ravni. V primeru Hagmann-Hüsler proti Švici v 70. letih prejšnjega stoletja, je Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da poročena ženska nima pravice do kandidiranja za javno funkcijo le s svojim dekliškim priimkom. Prednost v tej situaciji so dali namreč lažji identifikaciji družine.[7] Enako presojo je sodišče uporabilo v primeru X proti Nizozemski, kjer je bila ženski z ambicijami do sodelovanja v javnem življenju ponovno odvzeta pravica, da se javnosti predstavlja le s svojim dekliškim priimkom.[8]
Že leta 1993 pa so se pogledi in pristopi sodišča začeli spreminjati. V Burghartz proti Švici, je Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da je bilo delovanje švicarskih organov diskriminatorno, ker niso dopustili, da družina uporabi le materin priimek za vse člane družine.[9] Prav tako je leta 2004 sodišče v primeru Unal Tekeli proti Turčiji odločilo, da je diskriminatoren turški zakon, ki ženskam prepoveduje, da obdržijo svoje dekliško ime ob poroki.[10] Kljub razvoju je jasno, da je sprememba priimka odločilna poteza v življenju posameznika, ki vpliva na njegovo javno življenje. Takih posledic ne moremo zanemarjati.
Primer, ki dobro ilustrira vpliv tradicije spreminjanja priimkov z zakonsko zvezo pa je ameriška bivša zunanja ministrica in kandidatka za predsednico, Hillary Clinton. Na začetku njenega zakona je namreč obdržala svoj priimek, Hillary Rodham.[11] Ko pa je njen mož izgubil na volitvah za guvernerja leta 1980, je bil eden od navedenih razlogov za poraz njena izbira dekliškega priimka.[12] Ta pritisk jo je prisilil, da se je preimenovala in vzela priimek svojega moža ter mu s tem omogočila bolj uspešno kariero.[13] Od tedaj je minilo mnogo let, a avtorica te raziskave še vedno ugotavlja, da manj izobraženi moški dojemajo ženske, ki obdržijo svoj priimek, kot slabše žene.[14]
Skupaj s problematičnim izvorom navade spreminjanja priimka pa ima ta pomembne posledice tudi za karierno življenje. Izpostavljeni so predvsem poklici na znanstvenem področju, ki mnogokrat temeljijo na objavah raziskolvalnih del, ki so označena in identificirana z imenom in priimkom avtorice.[15] Zanimivo je, da so v študiji glede moških, ki prevzamejo netradicionalne priimke (dodajajo ali prevzemajo priimek partnerke) ugotovili, da je za moške z višjo stopnjo izobrazbe sprememba priimka manj verjetna.[16] To potezo zagovarjajo z argumentom kariernih razlogov in pomena enakega imena, še posebej pri poklicih za katere je potrebna višja izobrazba.[17] Ugotovitev v tej raziskavi dodatno pritrjuje razlogom za ohranjanje lastnega priimka med ženskami, a se od žensk sprememba vseeno pričakuje. Čeprav je izpostavljeno, da iz ekonomskega vidika menjava priimka ni smiselna, v Sloveniji večina žensk še vedno prevzame priimek svojega moža ob sklenitvi zakonske zveze.[18]
Ko izpostavim to temo, mi ljudje večkrat odgovorijo, da so na svetu bolj pomembne družbene težave kot problematiziranje spreminjanja ženskih priimkov. Taka izjava se mi zdi ozkogleda. Verjamem, da ta pogled izvira iz tradicionalne socializacije, ki teži k reprodukciji enakega sistema in nepozornosti do nepravičnosti. Ko pogledamo izvore navade prevzemanja moževega priimka, ki temeljijo v subordinaciji ženskega spola, njene posledice pri prepoznavnosti v javno-političnem življenju ter nadaljevanju kariere, se še najbolj skeptičnim lahko zdi, da je v tem pojavu nekaj neutemeljenega, čemur se večina še vedno slepo podreja. Iz trenutnih prevladujočih sporazumov med zakonci glede priimkov izvirajo problematike v dojemanju enakovrednosti med partnerjema v sodobni zakonski zvezi. Čas je, da te tendence izpostavimo in jih začnemo bolj kritično obravnavati. Samo s takim pristopom lahko upamo, da se bodo nepravični ostanki patriarhije v naši družbi začeli spreminjati v skladu z načeli enakopravnosti naše države.
O avtorici: Lucija Tacer, dip. ekon. in pol.
Lucija Tacer je študentka Pravne fakultete in ima diplomo iz ekonomije in politologije iz Univerze Vanderbilt. Posebej jo zanima delo na področju enakosti spolov in vloga zakonodaje pri uresničevanju teh ciljev. Kot gostujoča kolumnistka se je Inštitutu za proučevanje enakosti spolov pridružila v letu 2019.
Bibliografija
Gross, Aeyal M. (1996). Rights and Normalization: A Critical Study of European Human Rights Case Law on the Choice and Change of Names. 9 Harv. Hum. Rts. J. 269, 269-284.
McClintock, Elizabeth Aura: Should Women Change Their Name When They Get Married? URL: https://www.psychologytoday.com/us/blog/it-s-man-s-and-woman-s-world/201809/should-women-change-their-name-when-they-get-married (6. marec 2018).
(Ne)ohranjanje dekliških priimkov. (2015), URL: https://val202.rtvslo.si/2015/08/poroke-in-neohranjanje-dekliskih-priimkov/ (6. marec 2018).
Reid, Stephanie: The History Behind Maiden Vs. Married Names, Seattle Bride. (2018), URL: https://seattlebridemag.com/expert-wedding-advice/history-behind-maiden-vs-married-names (6. marec 2018).
Shafer, Emily. (2017). Hillary Rodham Versus Hillary Clinton: Consequences of Surname Choice in Marriage. Gender Issues 34.4 str. 316–332.
Shafer, Emily Fitzgibbons, in Christensen, Mackenzie A. (2018). Flipping the (Surname) Script: Men’s Nontraditional Surname Choice at Marriage. Journal of Family Issues 39.11 str. 3055–3074.
Stop birokraciji.si, URL: http://www.stopbirokraciji.gov.si/komentar/?comment_id=716 (6. marec 2018).
Širca, Majda: Ženska, 1. del, URL: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174478297 (6. marec 2018).
Unal Tekeli v. Turkey, Legal Information Institute Cornell Law School, URL: https://www.law.cornell.edu/women-and-justice/resource/unal_tekeli_v_turkey (6. marec 2018).
[1] Stop birokraciji.si, URL: http://www.stopbirokraciji.gov.si/komentar/?comment_id=716 (6. marec 2018).
[2] Širca, Ženska, 1. del, URL: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174478297 (6. marec 2018).
[3] McClintock, Should Women Change Their Name When They Get Married? URL: https://www.psychologytoday.com/us/blog/it-s-man-s-and-woman-s-world/201809/should-women-change-their-name-when-they-get-married (6. marec 2018).
[4] Reid, The History Behind Maiden Vs. Married Names, URL: https://seattlebridemag.com/expert-wedding-advice/history-behind-maiden-vs-married-names (6. marec 2018).
[5] Reid, The History Behind Maiden Vs. Married Names, URL: https://seattlebridemag.com/expert-wedding-advice/history-behind-maiden-vs-married-names (6. marec 2018).
[6] Reid, The History Behind Maiden Vs. Married Names, URL: https://seattlebridemag.com/expert-wedding-advice/history-behind-maiden-vs-married-names (6. marec 2018).
[7] Gross, Rights and Normalization (1996), str. 273.
[8] Gross, Rights and Normalization (1996), str. 273.
[9] Gross, Rights and Normalization (1996), str. 273.
[10] Unal Tekeli v. Turkey, Legal Information Institute Cornell Law School, URL: https://www.law.cornell.edu/women-and-justice/resource/unal_tekeli_v_turkey (6. marec 2018).
[11] Shafer, Hillary Rodham Versus Hillary Clinton (2017), str. 317.
[12] Shafer, Hillary Rodham Versus Hillary Clinton (2017), str. 317.
[13] Shafer, Hillary Rodham Versus Hillary Clinton (2017), str. 317.
[14] Shafer, Hillary Rodham Versus Hillary Clinton (2017), str. 317.
[15] (Ne)ohranjanje dekliških priimkov. (2015), URL: https://val202.rtvslo.si/2015/08/poroke-in-neohranjanje-dekliskih-priimkov/ (6. marec 2018).
[16] Shafer and Christensen, Flipping the (Surname) Script, (2018), str. 3070.
[17] Shafer and Christensen, Flipping the (Surname) Script, (2018), str. 3070.
[18] (Ne)ohranjanje dekliških priimkov. (2015), URL: https://val202.rtvslo.si/2015/08/poroke-in-neohranjanje-dekliskih-priimkov/ (6. marec 2018).