Včeraj, 5. 12. 2019, smo na Fakulteti za družene vede uspešno predstavili že našo drugo Raziskavo Enako(pravno)st spolov na evropskem političnem parketu, pri čemer smo v razpravi nekaj časa namenili tudi problematiki revščine starejših žensk v Sloveniji.
Na razpravi so sodelovale dr. Valerija Korošec (neodvisna raziskovalka), dr. Milica Antić Gaber (FF), Ana Pavlič (IPES) in Kaja Primorac (IPES), ki je dogodek povezovala.
Po začetnih vprašanjih, v katerih so se gostje strinjale o pomembnosti pobud ki na področju zagotavljanja enakosti spolov prihajajo iz smeri EU, a so obenem poudarile da je potrebno biti do delovanja tako evropskih institucij kot dogajanja v posameznih državah članicah tudi kritičen (npr. zavrnjeno Estrelino poročilo, težave z ratifikacijo Istanbulske konvencije, prepoved spolne vzgoje na Poljskem itd.), je sledila podrobnejša predstavitev raziskave.
Ana Pavlič je uvodoma dejala, da so volitve v Evropski parlament, ki so potekale konec letošnjega maja, v raziskovalni skupini inštituta vzbujale veliko vprašanj in premislekov. »Ne samo zaradi vsega, kar je razkrila, potrdila in pokazala raziskava o volitvah v naš nacionalni parlament, temveč tudi zaradi posebnega dojemanja, ki ga naša družba in velik del politike pripisujeta Evropski uniji in njenim, tako imenovanim, vrednotam. Mit o Evropski uniji je našo priključitev k državam centra Evrope, daleč stran od neurejenega in divjega Balkana, dolgo produciral kot najpomembnejšo zunanje politično strategijo naše države. Postali smo del Evrope, del naprednega, zahodnega in svobodnega sveta, a kot vidimo, ne samo pri konceptu enakosti spolov, ampak tudi pri vseh drugih izzivih, s katerimi se moderna Evropa sooča – je stvar dejanske enakosti, dejanskega napredka in dejanske svobode rezultat usmerjenega procesa, oblikovanja, spodbujanja in izvajanja takšnih politik in ne zgolj deklariranja teh vrednot. Ključno vprašanje, ki smo si ga ob tem zadali je, kako je Evropska unija, za Slovenijo in nas tako referenčni cilj in akter, ki je enakost (in ne enakopravnost) spolov utemeljil kot enega izmed svojih temeljnih ciljev, te vrednote prenesla na slovenske politike in političarke, ki so nas in naše interese želeli predstavljati v Evropskem parlamentu in zato kandidirali na volitvah? So tudi oni prepoznali pomen tega cilja? Kako in kje sovpadajo politični programi nacionalnih strank z njihovimi manifesti pripravljenimi za nastop na evropskih volitvah in kaj za našo politiko, družbo in prihodnost pomeni, da so mnoge politične stranke slovenske volivke in volivce nagovarjale s programi, ki so (v primerjavi s programi njihovih nadnacionalnih grupacij) okrnjeni pomena enakosti spolov za demokratično prihodnost Evropske unije.«
Po predstavitvi strukture analize je Ana Pavlič pojasnila še ključne izsledke raziskave: »raziskava je pokazala, pravzaprav ponovno potrdila, da obstajajo diametralno nasprotna stališča med razumevanji koncepta enakosti spolov – od popolne ignorance, do aktivnih poizkusov retradicionalizacije in repatriarhalizacije (tudi s sklicevanji na enakopravnost in ne sprejemanjem enakosti spolov) pa do predlogov progresivnih politik (kot so npr. oploditev samskih žensk z biomedicinsko močjo, poudarjanje pomena feminizma, trdno zagovarjanje ustavnih pravic žensk – pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, …). Še bolj pomembno od tega pa je, da ta razlika ni enakomerna – obstaja namreč velika večina strank, ki enakosti ne priznavajo, je ne obravnavajo in obstaja samo dve stranki, ki enakost spolov jasno in javno komunicirata in poleg tega tudi reflektirata obstoječe stanje na tem področju, kar je nedvomno pomemben pokazatelj njihovega globljega poznavanja tega področja. Tretja ugotovitev raziskave se nanaša na odločitve programskih odborov strank, ki so za potrebe nagovarjanja volivcev iz nadnacionalnih manifestov odvzeli vsebine, ki so se lotevale vprašanja enakosti spolov, ali pa vsaj njegovih razsežnosti. Gotovo je pomembno, da politične stranke poznajo svoje volilno telo, a če po drugi strani vemo, da so politični programi napisani splošno (in da so si v večini med seboj precej podobni), nas mora začeti vsaj skrbeti kako si naša politična elita interpretira duh časa v katerem smo se znašli in zakaj se ji zdi, da so ta vprašanja za nas nepomembna, sploh v kontekstu statistik na ravni EU: 33 % žensk je doživelo fizično in /ali spolno nasilje po 15. letu starosti, 67 % jih ni prijavilo najhujše oblike partnerjevega nasilja policiji ali drugi organizaciji; 271, 7 minut/dan namenijo ženske za opravljanje neplačanega dela doma, moški pa temu namenijo 137, 6 minut/dan; 33 % žensk zaseda vodilne položaje v gospodarstvu in 29 % žensk zaseda vodilne položaje v gospodarstvu. Prav tako bi veljajo resno nasloviti še vedno obstoječ strah pred enakostjo spolov, ki se izraža v sklicevanju na enakopravnost – kot lahko vidimo ravno v primeru Slovenije, ki ima zagotavljanje zakonske enakosti zgledno urejeno, to nikakor ne pomeni, da so ženskam dosegljive tudi enake možnosti in da jih v njihovem delovanjem v javnem in zasebnem življenju tudi enako obravnavamo.«
Dr. Valerija Korošec je na dogodku predstavila svoje raziskovanje revščine starejših žensk v Sloveniji. Opozorila je, da so bili rezultati pokojninskih in socialnih politik za moške vedno boljši kot za ženske: »In to v državi, ki vsa leta na formalni in konceptualni ravni zagovarja enakost spolov. Družbene spremembe pa so vse hitrejše. Za oba spola. Pred nami pa so nove reforme za katere upamo, da bodo pravične za oba spola.« Poudarila je pomen univerzalnih rešitev, ki bi jih po njenem morale predlagati ženske, po njenem bi bila tako za Slovenijo v tem trenutku primerna (ponovna) uzakonitev univerzalne državne pokojnine, saj bi na ta način »Slovenija pripoznala in obenem učinkovito rešila problem revščine starejših (žensk), ki je rezultat zgodovinskih krivic nepoštenega vrednotenja dela in pomena žensk v družbi.«
Dr. Milica Antić Gaber je v nadaljevanju poudarila pomen spolnih kvot za doseganje boljše zastopanosti žensk v politiki in poudarila, da sama pripisuje del uspeha ženskih kandidatk na majskih volitvah splošnemu prepričanju v naši državi, ki evropsko politiko razume kot odmaknjeno.
RAZISKAVA JE BREZPLAČNO DOSTOPNA NA POVEZAVI