Insta #zlorabljena

Zavedati se moramo, da je spletno nasilje nad ženskami ali spolno nasilje nad njimi enako in čustveno boleče kakor fizično nasilje, ter nenazadnje vodi v intenzivne občutke tesnobe, osamljenosti in predvsem osramočenosti. In prav osramočenost je tista, ki uspe žrtve spletnega nasilja in nadlegovanja pahniti v brezizhoden položaj. Na tej točki si želim, da se vsi dodobra soočimo s tem, česa je teh žensk pravzaprav sram. Sram jih je nečesa, kar jim povzročajo spletni nasilneži. Sram jih je, ker jih slednji družbi okrog njih prikazujejo kot osebe, ki v nezadostni meri sledijo družbenim normam (so preveč razgaljene, njihove gole fotografije ali posnetki zaokrožijo po spletu, se opredeljujejo do zadev, do katerih se ženske v naši družbi naj ne bi opredeljevale ipd.).

Pustite mi moj splav!

O vseh stvareh se je pomembno pogovarjati. O stvareh je pomembno dvomiti, jih kritično reflektirati, potrebno je premišljevati o pogojih in kontekstih nastanka konceptov, ki te stvari opredeljujejo in o mejah njihovega prihodnjega razvoja. A ker živimo v demokraciji, kjer se spoštujemo tudi če mislimo drugače in ker živimo v skupnosti, ki sobiva pod vladavino… Continue reading Pustite mi moj splav!

Kakšne barve je menstruacija?

Menstruacija. Stigma. Oglaševanje. Feminizem.

Feministični manifest s petnajstimi predlogi

Nigerijsko pisateljico Chimamando Ngozi Adichie lahko štejemo med literarne zvezdnice, ki niso  zaslovele le s svojimi knjigami, temveč tudi s trdnimi in v javnosti jasno izrečenimi feminističnimi prepričanji. Njeni knjižici We Should All Be Feminist (prev. Vsi moramo biti feministi), ki jo je mimogrede za vsebino svojega albuma uporabila celo Beyoncé, je sledila izdaja druge… Continue reading Feministični manifest s petnajstimi predlogi

KDO pije in KDO plača?

Od korporativne družbene odgovornosti (KDO) do spolne neenakosti

Enaka Evropska unija?

Nekatere od teh problematik predstavljajo idealna področja za polariziranje politične skupnosti in s tem nabiranje političnih simpatij, zato se ukvarjanja z njimi poslužuje večina politične elite. Obstajajo teme, ki se jih tradicionalno poslužuje le en del politične elite in obstajajo teme, ki ostajajo večno spregledane. Takšna tema je enakost spolov. Glede na to, da (ne)enakost spolov zadeva vse, tako moške kot ženske in ima trenutna neenakost jasne (tudi merljive!) posledice za naša življenja in predvsem ženske postavlja v neenak položaj, je marginaliziranju tega vprašanja potrebno napovedati konec!

Po kom, če ne po EU?

  Kljub temu, da Evropska unija (EU) z vidika pravne regulacije še zmeraj s težavo naslavlja posamezne aspekte enakosti spolov, je slednja kot skupna vrednota ter cilj, h kateremu bi se naj stremelo znotraj Skupnosti, zapisana visoko na njeno agendo. Zaradi nezadostne podpore v Evropskem parlamentu in posledično nezmožnosti EU, da bi zagotovila ustrezne sistemske… Continue reading Po kom, če ne po EU?

Zakaj s(m)o vse feministke grde?

Seveda v očeh tistih, ki ne verjamejo v enakost spolov.

Jadranka Novoselc, direktorica Komunale Brežice o družbeni odgovornosti

O dobrih praksah podjetja JP Komunala Brežice Ksmo povprašali direktorico mag. Jadranko Novoselc.

Etiopija s prvo žensko predsednico

»Če menite, da sem do sedaj že veliko govorila o ženskah, vedite, da sem v bistvu šele začela.« – Sahle-Work Zewde