Znanstveniki Univerze v Kopenhagnu so uporabili umetno inteligenco za pregled 3,5 milijona knjig – 11 milijard besed – in navedli najpogostejše pridevnike, ki se pripisujejo ženskam ter moškim. Pridevniki pripisani ženskam so bili najpogosteje povezani s fizičnim izgledom, pridevniki pripisani moškim pa z vedenjem. »Lepa« in »seksi« sta dva najpogostejša pridevnika, s katerim so opisane ženske, »pravičen«, »racionalen« in »pogumen« pa opisujejo moške.
O revolucijah na področju enakosti spolov.
V zvezni državi Alabama tako enajstletnici ni dovoljeno sami v kino, mora pa donositi otroka, spočetega s strani posiljevalca. Kakšne so posledice takšne zakonodaje? Kdo se bo postavil za mojo pravico do splava, razen jaz sama, ko bo napočil čas za to tudi v Sloveniji? Se bodo moški, ki se danes smejijo diskurzu o enakosti spolov, ki ga zavračajo kot nepotrebnega, preživetega, spustili na ulice in protestirali?«
O moškosti.
As a co-founder of a Gender Equality Research Institute I rarely enter a discussion on gender equality in politics, business or science without being asked this one specific question: “So Nina, what do you think about the quotas?” It has happened to me while talking politics with friends over drinks in San Francisco, at… Continue reading We are late? Boardroom gender quotas and the question of time
Implicitna pristranskost je posledica delovanja naših možganov, ki razvijajo kognitivne bližnjice za učinkovito navigiranje po kompleksni realnosti, v kateri živimo. Kaj točno je nezavedna pristranskost?
Leta 1967 je bila Kathrine Switzer prva ženska, ki je pretekla Bostonski maraton. Med tekom je organizator Jock Semple sprevidel, da na progi teče ženska in jo je poskušal odstraniti.
Enakost je več kot le enakopravnost in se ne dosega zgolj s spremembami zakona, temveč predvsem s spremembami v družbi.
Prisotnost žensk v znanosti ni le pravična, temveč vpliva tudi na rezultate raziskav in njihovo aplikativnost na celotno prebivalstvo.
