EN

Want to collaborate?

Kontakt

Me

Category: Ana Pavlič

Ne odmikaj(mo) pogleda stran!

Odgovorni smo, če ne uspemo zgraditi takšne demokratične skupnosti, ki bi bila do nasilja nad ženskami senzibilna. Ki bi ga znala prepoznati, obsoditi in predvsem preprečevati. Pomikanje obravnavanja nasilja v zasebnost domov nas pomika stran od izgradnje takšne skupnosti, saj se nasilje nad ženskami tako obravnava kot zasebna zadeveanekega para, nam pa se ob tem, v funkciji opravičevanja ohranjanja nasilja, ponujajo znane argumentacije: “To je med njima”, “Takšen odnos pač imata”, “Ne poznam(o) ozadja njunega razmerja”, “Če bi bilo prehudo, bi ga najbrž že zapustila”, “Če bi hotela, bi sama poiskala pomoč”.

O ŽENAH, MATERAH IN USPEŠNIH (POSLOVNIH) ŽENSKAH

Usklajevanje zasebnega, družinskega in poklicnega življenja žensk

(Spolna) diskriminacija in nadlegovanje na delovnem mestu – kako naprej?

Ženske se v času širših družbeno-političnih negotovosti ob zavedanju pomembnosti finančne neodvisnosti, svojih delovnih mest oklepajo in jih na noben način ne želijo ogroziti. Po drugi strani so s strani tistih, ki diskriminacijo in nadlegovanje izvajajo (ob tihi privolitvi tistih sodelavcev, ki to zgolj opazujejo) dnevno priča discipliniranju in utrjevanju predstave o njihovi manjvrednosti in nesposobnosti. Da obstajajo ženske, ki celotno delovno dobo preživijo kot žrtve takega ali drugačne nadlegovanja in diskriminacije je nedopustno.

Ženske v (moškem) svetu informacijsko-komunikacijske tehnologij

  Pred dobrimi dvestotimi leti se je rodil človek, ki je prvi napisal algoritem za strojno procesiranje. Ta človek je bila ženska. Augusta Ada King, bolj znana pod vzdevkom Ada Lovelace, ki je v svojem kratkem življenju (rodila se je 10. 12. 1815 in umrla 27. 11. 1852) s svojim delom omogočila nastanek vizij, ki… Continue reading Ženske v (moškem) svetu informacijsko-komunikacijske tehnologij

Politika reprezentacije žensk(e) v oglaševanju

Vse dokler oglaševanje gospodarstva ni prepričalo o prednostih in pomembnosti svojih storitev, se je osnovna idealistična ideja o razporejanju dobička v gospodarskih družbah vrtela okrog vračanja razlike med prihodki in stroški nazaj v podjetje: v rast in razvoj, v proizvodnjo in v delovno silo. V zgodnjem (industrijskem) kapitalizmu so kapitalisti v delavcu še zmeraj videli… Continue reading Politika reprezentacije žensk(e) v oglaševanju

(Ne)enakost spolov na najvišjih delovnih mestih v gospodarstvu

Začnimo s statističnimi dejstvi. “V letu 2016 je bilo v Sloveniji 817.000 delovno aktivnih prebivalcev, od tega je bilo 370.000 ali 45 % žensk. 275.000 delovno aktivnih prebivalcev Slovenije je imelo terciarno izobrazbo, od tega 59 % žensk. Višje- in visokošolsko izobražene ženske so za svoje delo prejele mesečno povprečno 2.146 EUR bruto, kar je bilo 450… Continue reading (Ne)enakost spolov na najvišjih delovnih mestih v gospodarstvu

Pismo po volitvah 2018

Vrouwenactiegroep Dolle Mina in actie, 1970. Een kind met een plumeau zit op de kast, een vrouw heeft een plastic vergiet op haar hoofd gebonden. Dutch women's rights movement group "Dolla Mina". The Netherlands, 1970.

Ženske smo bile v minuli kampanji statistke. Bile smo tiste, ki se nismo znale podpisati in nismo vedele kaj podpisujemo. Bile smo tiste, ki smo lepe, visoke in navdušene nad čevlji. Bile smo tiste, ki smo se morale zagovarjati. In, kar je najbolj pomembno, ženske smo bile tiste o čigar ustavnih pravicah se je dvomilo, izrekalo, premišljevalo in jih revidiralo. Poslušali smo o beguncih, o davkih in o privatizaciji, o izgubljenih milijardah in preplačanih storitvah, a ničesar nismo slišala o nasilju nad ženskami. O položaju starejših žensk. O plačilnih neenakosti med moškimi in ženskami. O potrebi po ustvarjanju enakih izhodiščnih pogojev ne zgolj med moškimi in ženskami, temveč med vsemi ženskami. O življenju v družbi deklarirane enakopravnosti, ki ne razume razlike med enakostjo, enakovrednostjo in enakopravnostjo. Ženske, spet, nismo bile slišane. Politika je ostala moškega spola.

Pismo pred volitvami 2018

Drage predstavnice in predstavniki političnih strank, dragi mediji, drage ženske in dragi moški, dolga leta nazaj sem slišala, da so volitve praznik demokracije.

Kaj pa splav?

Mene zanima, kako so se ženske, prizadete zaradi osebne stiske, ki jih je privedla do takšne določitve, spopadle s stisko, ki je splavu (šele) sledila. Ali ne bi bila ravno analiza odziva njihovih zasebnih in javnih skupnosti edini pravi test demokratičnosti tega vprašanja? Ustavno zagotovljena pravica ni dovolj, če izvajanje te pravice za ženske kasneje pomeni izpostavljenost obsojanju, ki sovražni govor skriva za masko svobode izražanja.

O čem govorimo kadar govorimo o neenakosti med spoloma?

Problematika neenakosti med spoloma si skupaj s problematiko (družbenih) razmerij (moči), ki jih pomaga ustvariti in vzdrževati in problematiko širših razmerij družbenih v katere je vpeta, nadeva različne izrazne oblike in govori različne jezike.

Facebook Instagram