V času, ko smo priča mnogim notranjim in mednarodnim oboroženim konfliktom, se pogosto sprašujemo kako izboljšati varnost v družbi, kako učinkoviteje reševati konflikte in nenazadnje, kako doseči dolgotrajni mir. Vse več podatkov priča o tem, da je mir bolj verjeten v družbah, v katerih je stopnja vključenosti žensk višja in kjer ženske vplivajo… Continue reading Ženske za mir in varnost
Začnimo s statističnimi dejstvi. “V letu 2016 je bilo v Sloveniji 817.000 delovno aktivnih prebivalcev, od tega je bilo 370.000 ali 45 % žensk. 275.000 delovno aktivnih prebivalcev Slovenije je imelo terciarno izobrazbo, od tega 59 % žensk. Višje- in visokošolsko izobražene ženske so za svoje delo prejele mesečno povprečno 2.146 EUR bruto, kar je bilo 450… Continue reading (Ne)enakost spolov na najvišjih delovnih mestih v gospodarstvu
Zanimalo nas je, kakšna je v okviru razvoja moralnosti umetne inteligence prihodnost za enakost spolov: Intervju s Piko Šarf.
Leta 1967 je bila Kathrine Switzer prva ženska, ki je pretekla Bostonski maraton. Med tekom je organizator Jock Semple sprevidel, da na progi teče ženska in jo je poskušal odstraniti.
Women pay approximately 30% more than men for the same use, quality and quantity of goods and services.
Enakost je več kot le enakopravnost in se ne dosega zgolj s spremembami zakona, temveč predvsem s spremembami v družbi.
Ženske smo bile v minuli kampanji statistke. Bile smo tiste, ki se nismo znale podpisati in nismo vedele kaj podpisujemo. Bile smo tiste, ki smo lepe, visoke in navdušene nad čevlji. Bile smo tiste, ki smo se morale zagovarjati. In, kar je najbolj pomembno, ženske smo bile tiste o čigar ustavnih pravicah se je dvomilo, izrekalo, premišljevalo in jih revidiralo. Poslušali smo o beguncih, o davkih in o privatizaciji, o izgubljenih milijardah in preplačanih storitvah, a ničesar nismo slišala o nasilju nad ženskami. O položaju starejših žensk. O plačilnih neenakosti med moškimi in ženskami. O potrebi po ustvarjanju enakih izhodiščnih pogojev ne zgolj med moškimi in ženskami, temveč med vsemi ženskami. O življenju v družbi deklarirane enakopravnosti, ki ne razume razlike med enakostjo, enakovrednostjo in enakopravnostjo. Ženske, spet, nismo bile slišane. Politika je ostala moškega spola.
Slovenke in Slovenci smo se v nedeljo, 3. junija letos, odločali o tem, kdo nas bo zastopal v osmem sklicu Državnega zbora RS. Če napravimo kratek zgodovinski oris zastopanosti žensk v parlamentu lahko vidimo, da nam je v preteklosti šlo precej slabše kot nam gre danes – najslabšo zastopanost žensk v parlamentu beležimo v mandatu med leti 1996–2000 in 2004–2008, ko je bilo izvoljenih zgolj 12 žensk (13 % zastopanost), najbolje pa v mandatu med leti 2011–2013 (32 %) in 2014–2018 (35 %).
Nasilje nad ženskami v času oboroženih konfliktov je doseglo alarmantno stopnjo, saj je postalo neločljiv del vojnega procesa v številnih konfliktih. Ženske se v času oboroženih spopadov soočajo s (spolnim) nasiljem in resnimi kršitvami človekovih pravic, kot so posilstvo, spolno suženjstvo, prisilna prostitucija in mutilacija spolnih organov, vendar ta problematika žal ne pritegne mednarodne pozornosti.
Kopica pravnih aktov posameznih držav, mednarodnih in regionalnih pogodb, ki se nanašajo na področje sovražnega govora, priča, da je to vsekakor pomembna družbena tema. Čeprav je zaradi relativne nedoločnosti samega dejanja (kaj točno sovražni govor je) kazenskopravni pregon omejen, to še ne pomeni, da je sovražni govor odprt za kakršnokoli interpretacijo.
