Women pay approximately 30% more than men for the same use, quality and quantity of goods and services.
Women pay approximately 30% more than men for the same use, quality and quantity of goods and services.
Enakost je več kot le enakopravnost in se ne dosega zgolj s spremembami zakona, temveč predvsem s spremembami v družbi.
Ženske smo bile v minuli kampanji statistke. Bile smo tiste, ki se nismo znale podpisati in nismo vedele kaj podpisujemo. Bile smo tiste, ki smo lepe, visoke in navdušene nad čevlji. Bile smo tiste, ki smo se morale zagovarjati. In, kar je najbolj pomembno, ženske smo bile tiste o čigar ustavnih pravicah se je dvomilo, izrekalo, premišljevalo in jih revidiralo. Poslušali smo o beguncih, o davkih in o privatizaciji, o izgubljenih milijardah in preplačanih storitvah, a ničesar nismo slišala o nasilju nad ženskami. O položaju starejših žensk. O plačilnih neenakosti med moškimi in ženskami. O potrebi po ustvarjanju enakih izhodiščnih pogojev ne zgolj med moškimi in ženskami, temveč med vsemi ženskami. O življenju v družbi deklarirane enakopravnosti, ki ne razume razlike med enakostjo, enakovrednostjo in enakopravnostjo. Ženske, spet, nismo bile slišane. Politika je ostala moškega spola.
Slovenke in Slovenci smo se v nedeljo, 3. junija letos, odločali o tem, kdo nas bo zastopal v osmem sklicu Državnega zbora RS. Če napravimo kratek zgodovinski oris zastopanosti žensk v parlamentu lahko vidimo, da nam je v preteklosti šlo precej slabše kot nam gre danes – najslabšo zastopanost žensk v parlamentu beležimo v mandatu med leti 1996–2000 in 2004–2008, ko je bilo izvoljenih zgolj 12 žensk (13 % zastopanost), najbolje pa v mandatu med leti 2011–2013 (32 %) in 2014–2018 (35 %).
Nasilje nad ženskami v času oboroženih konfliktov je doseglo alarmantno stopnjo, saj je postalo neločljiv del vojnega procesa v številnih konfliktih. Ženske se v času oboroženih spopadov soočajo s (spolnim) nasiljem in resnimi kršitvami človekovih pravic, kot so posilstvo, spolno suženjstvo, prisilna prostitucija in mutilacija spolnih organov, vendar ta problematika žal ne pritegne mednarodne pozornosti.
Kopica pravnih aktov posameznih držav, mednarodnih in regionalnih pogodb, ki se nanašajo na področje sovražnega govora, priča, da je to vsekakor pomembna družbena tema. Čeprav je zaradi relativne nedoločnosti samega dejanja (kaj točno sovražni govor je) kazenskopravni pregon omejen, to še ne pomeni, da je sovražni govor odprt za kakršnokoli interpretacijo.
‘Al’ si tip al’s pička?’ O moškostih v spolni (ne)enakosti.
Drage predstavnice in predstavniki političnih strank, dragi mediji, drage ženske in dragi moški, dolga leta nazaj sem slišala, da so volitve praznik demokracije.
Prisotnost žensk v znanosti ni le pravična, temveč vpliva tudi na rezultate raziskav in njihovo aplikativnost na celotno prebivalstvo.
Do določene mere sta način komunikacije in konfliktnost situacije močno odvisna od naše pripravljenosti (aktivnega) poslušanja in razumevanja sogovornikovih ali avtorjevih stališč. Vsekakor ne gre brez muk, vendar je rezultat vreden tega truda.
